16. 12. 2009

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Postaje prometne policije Ljubljana, na seji 16. decembra 2009

odločilo:

Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Postaje prometne policije Ljubljana št. 75461552 z dne 10. 6. 2006 je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A.

1.Postaja prometne policije Ljubljana je obdolženemu izdala plačilni nalog na podlagi 57. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) zaradi prekrška po b točki sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – ZVCP-1). Zoper plačilni nalog je obdolženi vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ odstopil v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2.Okrajno sodišče v Ljubljani se je izreklo za nepristojno za odločanje o predmetni zahtevi za sodno varstvo. V sklepu je navedlo, da je dne 25. 11. 2006 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 115/06 – v nadaljevanju ZP-1D), ki mu je bil dodan novi 57.a člen, ki med drugim določa, da zoper plačilni nalog zahteva za sodno varstvo ni dovoljena, temveč ima kršitelj pravico do ugovora v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga. Po mnenju sodišča gre v tem primeru za postopkovno določbo, ki se prične uporabljati z dnem uveljavitve zakona, zato sodišče v zadevi o prekršku, ki jo je prejelo v reševanje 9. 1. 2007, ko so navedene spremembe ZP-1D že veljale, ne more odločati. Zato je sodišče vloženo zahtevo za sodno varstvo štelo kot ugovor zoper plačilni nalog in ga odstopilo v reševanje Postaji prometne policije Ljubljana.

3.Postaja prometne policije Ljubljana je vložila zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti. V njej navaja, da je bil plačilni nalog izdan 10. 6. 2006, ko je takrat veljavni ZP-1 kot edino redno pravno sredstvo zoper odločitve prekrškovnega organa določal zahtevo za sodno varstvo. Nadalje navaja, da naj bi policist prekršek ugotovil s tehničnim sredstvom in naj bi torej bili izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga na podlagi 57. člena ZP-1. Zato prekrškovni organ meni, da ni pristojen za odločanje o zahtevi za sodno varstvo, in predlaga, naj Ustavno sodišče odloči o sporu glede pristojnosti.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.V ZP-1 je pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper plačilni nalog med prekrškovnimi organi in sodišči razmejena glede na to, kakšen plačilni nalog je izdal prekrškovni organ. Ker prekrškovni organ ni izdal posebnega plačilnega naloga iz 57.a člena ZP-1, temveč plačilni nalog na podlagi 57. člena ZP-1, je pravno sredstvo obdolženega zahteva za sodno varstvo. Za odločanje o njej je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Razloge za takšno stališče je Ustavno sodišče podrobneje obrazložilo v odločbi št. P-13/08 z dne 20. 11. 2008 (Uradni list RS, št. 112/08 in OdlUS XVII, 64).

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik