Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je odločba, ki je nadomestila začasno odločbo, postala dokončna in pravnomočna, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo v sporu v zvezi z začasno odločbo.
Pritožba se zavrže.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi toženke z dne 7. 4. 2009 in začasna odločba z dne 19. 12. 2008 ter sklenilo, da se tožbeni zahtevek tožnika v delu, ko zahteva ponovni izračun pokojninske osnove z upoštevanjem višjih plač za leta 1987 – 1994, zavrže. Zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik in v laični pritožbi navaja, da je toženka pri obračunu višine pokojnine naredila nekaj manjših popravkov, vendar še vedno obstaja problematičen obračun let 1987 – 1989, spor pa se vleče že 2 leti in izračuna toženke glede višine pokojnine ne sprejema. Za toženko je imel pripravljenih nekaj vprašanj, vključno z dodatnim dokaznim gradivom pa mu sodišče to ni omogočilo, saj se je obravnava dokaj hitro zaključila.
Pritožba ni dovoljena.
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z pritožbo kot pravnim sredstvom, mora za to imeti pravni interes. To pomeni, da bi ugoditev njegove pritožbe pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Kadar pritožnik svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspel ne more več izboljšati, pravni interes za pritožbo ni podan.
V tem sporu je tožnik izpodbijal odločbo toženke z dne 7. 4. 2009 s katero je bilo ugodeno njegovi pritožbi in je bila začasna odločba z dne 19. 12. 2008 odpravljena, ter zadeva vrnjena v ponoven postopek in odločanje organu prve stopnje toženke ter določena akontacija pokojnine za tožnika. Tožnik je menil, da prihaja v obračunu višine pokojnine v obdobju od 1987 do 1994 med posameznimi leti do nelogičnosti oz. do odstopanj. Iz priloženega upravnega spisa tožnika št. ... je razvidno, da je toženka z odločbo z dne 23. 7. 2009 odločila, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 723,21 EUR na mesec od 2. 1. 2009 dalje in da se izplačani zneski akontacije poračunajo. Z odločbo z dne 6. 11. 2009 je bilo pritožbi tožnika zoper prej citirano odločbo delno ugodeno in je bila izpodbijana odločba (z dne 23. 7. 2009) odpravljena, tožniku je bila določena starostna pokojnina v znesku 744,57 EUR na mesec od 2. 1. 2009 dalje. Gre za dokončno odločbo toženke zoper katero tožnik ni zahteval sodnega varstva. Navedeno je razvidno tudi iz zapisnika z glavne obravnave z dne 1. 7. 2010 pred sodiščem prve stopnje (listovna št. 14), kjer je toženka to posebej izpostavila in navedla, da je bila 6. 11. 2009 izdana dokonča odločba, ki je postala pravnomočna. S to odločbo je bila tožniku tako dokončno odmerjena višina starostne pokojnine. Tožnik je pravni interes v tem socialnem sporu izkazoval do izdaje navedene dokončne odločbe toženke z dne 6. 11. 2009, od pravnomočnosti te odločbe dalje si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati in torej ne izkazuje več pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev torej tudi ne za predmetno pritožbo.
Ker morebitna ugoditev pritožbi in posledična odprava izpodbijanih odločb toženke v tem sporu ne bi v ničemer vplivala na izboljšanje pravnega položaja tožnika, ni več podlage za presojo zakonitosti izpodbijane sodbe in sklepa v pritožbenem postopku. Pritožbo, za katero tožnik nima pravnega interesa, je bilo zato treba, v skladu s 4. odst. 343. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 343. čl. ZPP in 366. čl. ZPP, zavreči.