Jedro

Jedro

Jedro

Sodišče se strinja z razlago toženke, da bi tožniku v skladu s prvim in drugim odstavkom 43. člena ZUP pripadal položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če bi mu tak status za ta postopek izrecno priznaval kateri od (materialnih) predpisov, kot tudi v primeru, če bi iz vsebine (materialnega) predpisa izhajalo, da je njegova udeležba v obravnavanem postopku potrebna zato, da lahko z njo prepreči morebitni poseg v svoj pravno varovan položaj. ZKZ, ki je v konkretnem primeru materialni predpis, pa ne določa, da bi tožnik kot upnik in kot oseba, ki je vložila tožbo za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, glede katere se zahteva izdaja odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, imel pravico, obveznost ali neposredno pravno korist v konkretni upravni zadevi. Tega ne določa niti kakšen drug materialni predpis.

Sodišče se strinja z razlago toženke, da bi tožniku v skladu s prvim in drugim odstavkom 43. člena ZUP pripadal položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če bi mu tak status za ta postopek izrecno priznaval kateri od (materialnih) predpisov, kot tudi v primeru, če bi iz vsebine (materialnega) predpisa izhajalo, da je njegova udeležba v obravnavanem postopku potrebna zato, da lahko z njo prepreči morebitni poseg v svoj pravno varovan položaj. ZKZ, ki je v konkretnem primeru materialni predpis, pa ne določa, da bi tožnik kot upnik in kot oseba, ki je vložila tožbo za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, glede katere se zahteva izdaja odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, imel pravico, obveznost ali neposredno pravno korist v konkretni upravni zadevi. Tega ne določa niti kakšen drug materialni predpis.

Sodišče se strinja z razlago toženke, da bi tožniku v skladu s prvim in drugim odstavkom 43. člena ZUP pripadal položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če bi mu tak status za ta postopek izrecno priznaval kateri od (materialnih) predpisov, kot tudi v primeru, če bi iz vsebine (materialnega) predpisa izhajalo, da je njegova udeležba v obravnavanem postopku potrebna zato, da lahko z njo prepreči morebitni poseg v svoj pravno varovan položaj. ZKZ, ki je v konkretnem primeru materialni predpis, pa ne določa, da bi tožnik kot upnik in kot oseba, ki je vložila tožbo za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, glede katere se zahteva izdaja odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, imel pravico, obveznost ali neposredno pravno korist v konkretni upravni zadevi. Tega ne določa niti kakšen drug materialni predpis.

Izrek

Izrek

Izrek

I.Tožba se zavrne.

I.Tožba se zavrne.

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka.

II.Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka.

II.Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Upravna enota Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je s sklepom, št. 330-85/2020-12 z dne 22. 9. 2021 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), odločila, da se tožniku ne prizna statusa stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna zaradi pridobitve lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, sklenjene med A. A. kot darovalcem in B. B. kot obdarjencem, katere predmet je solastniški delež do 2/5 od celote parc. št. 000 in 111, obe k.o. ...

1.Upravna enota Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je s sklepom, št. 330-85/2020-12 z dne 22. 9. 2021 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), odločila, da se tožniku ne prizna statusa stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna zaradi pridobitve lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, sklenjene med A. A. kot darovalcem in B. B. kot obdarjencem, katere predmet je solastniški delež do 2/5 od celote parc. št. 000 in 111, obe k.o. ...

1.Upravna enota Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je s sklepom, št. 330-85/2020-12 z dne 22. 9. 2021 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), odločila, da se tožniku ne prizna statusa stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna zaradi pridobitve lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, sklenjene med A. A. kot darovalcem in B. B. kot obdarjencem, katere predmet je solastniški delež do 2/5 od celote parc. št. 000 in 111, obe k.o. ...

2.Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je v upravnem postopku poleg oseb, na zahtevo katerih je začet postopek ali zoper katere teče postopek, lahko stranka tudi oseba, ki izkaže pravni interes, da se udeležuje postopka in ki zatrjuje, da vstopa vanj zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi (stranski udeleženec), kot to določa prvi odstavek 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki še ni bil stranka v postopku in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka in o tem izda sklep.

2.Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je v upravnem postopku poleg oseb, na zahtevo katerih je začet postopek ali zoper katere teče postopek, lahko stranka tudi oseba, ki izkaže pravni interes, da se udeležuje postopka in ki zatrjuje, da vstopa vanj zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi (stranski udeleženec), kot to določa prvi odstavek 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki še ni bil stranka v postopku in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka in o tem izda sklep.

2.Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je v upravnem postopku poleg oseb, na zahtevo katerih je začet postopek ali zoper katere teče postopek, lahko stranka tudi oseba, ki izkaže pravni interes, da se udeležuje postopka in ki zatrjuje, da vstopa vanj zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi (stranski udeleženec), kot to določa prvi odstavek 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki še ni bil stranka v postopku in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka in o tem izda sklep.

3.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je B. B. pri Upravni enoti Koper dne 16. 1. 2020 vložil vlogo za izdajo odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, in sicer za darilno pogodbo, ki jo je kot obdarjenec sklenil z darovalcem A. A. za solastninski delež do 2/5 parc. št. 000 in 111, obe k.o. ... Pred tem, dne 23. 12. 2019, je prvostopenjski organ prejel dopis tožnika, iz katerega je izhajalo, da želi v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla za prej opisano darilno pogodbo ni potrebna, sodelovati kot stranka. Prvostopenjski organ ga je zato z dopisom z dne 14. 7. 2020 pozval, da se opredeli, ali priglaša udeležbo v postopku. Tožnik se je na poziv odzval dne 27. 7. 2020 in priglasil udeležbo v postopku. Svoj pravni interes je utemeljeval s pojasnilom, da je bil na podlagi izvršljive sodne poravnave Okrožnega sodišča v Kopru P 254/2012 z dne 15. 6. 2015 darovalec A. A. dolžan pri prvostopenjskem organu objaviti ponudbo za prodajo svojega solastnega deleža do 2/5 nepremičnin parc. št. 000 in 111, obe k.o. ..., za ceno 5.000 EUR in z dodatnim pogojem, da sta predmet prodaje oba solastna deleža skupaj. Ker tega ni storil, je tožnik zoper njega vložil predlog za izvršbo, ki mu je Okrajno sodišče v Kopru ugodilo in izdalo sklep o izvršbi I 339/2019 z dne 25. 9. 2019.

3.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je B. B. pri Upravni enoti Koper dne 16. 1. 2020 vložil vlogo za izdajo odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, in sicer za darilno pogodbo, ki jo je kot obdarjenec sklenil z darovalcem A. A. za solastninski delež do 2/5 parc. št. 000 in 111, obe k.o. ... Pred tem, dne 23. 12. 2019, je prvostopenjski organ prejel dopis tožnika, iz katerega je izhajalo, da želi v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla za prej opisano darilno pogodbo ni potrebna, sodelovati kot stranka. Prvostopenjski organ ga je zato z dopisom z dne 14. 7. 2020 pozval, da se opredeli, ali priglaša udeležbo v postopku. Tožnik se je na poziv odzval dne 27. 7. 2020 in priglasil udeležbo v postopku. Svoj pravni interes je utemeljeval s pojasnilom, da je bil na podlagi izvršljive sodne poravnave Okrožnega sodišča v Kopru P 254/2012 z dne 15. 6. 2015 darovalec A. A. dolžan pri prvostopenjskem organu objaviti ponudbo za prodajo svojega solastnega deleža do 2/5 nepremičnin parc. št. 000 in 111, obe k.o. ..., za ceno 5.000 EUR in z dodatnim pogojem, da sta predmet prodaje oba solastna deleža skupaj. Ker tega ni storil, je tožnik zoper njega vložil predlog za izvršbo, ki mu je Okrajno sodišče v Kopru ugodilo in izdalo sklep o izvršbi I 339/2019 z dne 25. 9. 2019.

3.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je B. B. pri Upravni enoti Koper dne 16. 1. 2020 vložil vlogo za izdajo odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, in sicer za darilno pogodbo, ki jo je kot obdarjenec sklenil z darovalcem A. A. za solastninski delež do 2/5 parc. št. 000 in 111, obe k.o. ... Pred tem, dne 23. 12. 2019, je prvostopenjski organ prejel dopis tožnika, iz katerega je izhajalo, da želi v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla za prej opisano darilno pogodbo ni potrebna, sodelovati kot stranka. Prvostopenjski organ ga je zato z dopisom z dne 14. 7. 2020 pozval, da se opredeli, ali priglaša udeležbo v postopku. Tožnik se je na poziv odzval dne 27. 7. 2020 in priglasil udeležbo v postopku. Svoj pravni interes je utemeljeval s pojasnilom, da je bil na podlagi izvršljive sodne poravnave Okrožnega sodišča v Kopru P 254/2012 z dne 15. 6. 2015 darovalec A. A. dolžan pri prvostopenjskem organu objaviti ponudbo za prodajo svojega solastnega deleža do 2/5 nepremičnin parc. št. 000 in 111, obe k.o. ..., za ceno 5.000 EUR in z dodatnim pogojem, da sta predmet prodaje oba solastna deleža skupaj. Ker tega ni storil, je tožnik zoper njega vložil predlog za izvršbo, ki mu je Okrajno sodišče v Kopru ugodilo in izdalo sklep o izvršbi I 339/2019 z dne 25. 9. 2019.

4.Z opisanim tožnikovim stališčem je prvostopenjski organ dne 21. 9. 2020 seznanil B. B., ki v dopisu z dne 5. 10. 2020 s tožnikovo udeležbo v postopku odobritve pravnega posla ni soglašal. Navedel je, da ima tožnik, kolikor meni, da bi moral A. A. na podlagi sodne odločbe kaj storiti, za to na voljo pravna sredstva, ki pa se jih ne poslužuje. Postopek, v katerem je Okrajno sodišče v Kopru s sklepom Z 117/2019 z dne 4. 12. 2019 dovolilo začasno odredbo s prepovedjo overitve podpisa dolžnika na darilni pogodbi, je bil namreč razveljavljen, postopek zavarovanja ustavljen, razveljavila pa so se vsa dejanja zavarovanja, ki so bila opravljena na podlagi sklepa z dne 4. 12. 2019. Pojasnil je, da je sodišče postopek zavarovanja ustavilo zato, ker tožnik v 30 dnevnem roku od izdaje začasne odredbe ni vložil tožbe zoper A. A.

4.Z opisanim tožnikovim stališčem je prvostopenjski organ dne 21. 9. 2020 seznanil B. B., ki v dopisu z dne 5. 10. 2020 s tožnikovo udeležbo v postopku odobritve pravnega posla ni soglašal. Navedel je, da ima tožnik, kolikor meni, da bi moral A. A. na podlagi sodne odločbe kaj storiti, za to na voljo pravna sredstva, ki pa se jih ne poslužuje. Postopek, v katerem je Okrajno sodišče v Kopru s sklepom Z 117/2019 z dne 4. 12. 2019 dovolilo začasno odredbo s prepovedjo overitve podpisa dolžnika na darilni pogodbi, je bil namreč razveljavljen, postopek zavarovanja ustavljen, razveljavila pa so se vsa dejanja zavarovanja, ki so bila opravljena na podlagi sklepa z dne 4. 12. 2019. Pojasnil je, da je sodišče postopek zavarovanja ustavilo zato, ker tožnik v 30 dnevnem roku od izdaje začasne odredbe ni vložil tožbe zoper A. A.

4.Z opisanim tožnikovim stališčem je prvostopenjski organ dne 21. 9. 2020 seznanil B. B., ki v dopisu z dne 5. 10. 2020 s tožnikovo udeležbo v postopku odobritve pravnega posla ni soglašal. Navedel je, da ima tožnik, kolikor meni, da bi moral A. A. na podlagi sodne odločbe kaj storiti, za to na voljo pravna sredstva, ki pa se jih ne poslužuje. Postopek, v katerem je Okrajno sodišče v Kopru s sklepom Z 117/2019 z dne 4. 12. 2019 dovolilo začasno odredbo s prepovedjo overitve podpisa dolžnika na darilni pogodbi, je bil namreč razveljavljen, postopek zavarovanja ustavljen, razveljavila pa so se vsa dejanja zavarovanja, ki so bila opravljena na podlagi sklepa z dne 4. 12. 2019. Pojasnil je, da je sodišče postopek zavarovanja ustavilo zato, ker tožnik v 30 dnevnem roku od izdaje začasne odredbe ni vložil tožbe zoper A. A.

5.Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je na podlagi podatkov zemljiške knjige in zemljiškega katastra ugotovil, da je pri nepremičninah s parc. št. 000 in 111, obe k.o. ..., prišlo do izbrisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve po sklepu Okrajnega sodišča v Kopru Z 117/2019 z dne 4. 12. 2019 in zato zaključuje, da tožnik skladno s 142. členom ZUP ni izkazal pravnega interesa in se mu zato ne prizna statusa stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje odločbe, da odobritev darilne pogodbe, sklenjene med A. A. in B. B., ni potrebna.

5.Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je na podlagi podatkov zemljiške knjige in zemljiškega katastra ugotovil, da je pri nepremičninah s parc. št. 000 in 111, obe k.o. ..., prišlo do izbrisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve po sklepu Okrajnega sodišča v Kopru Z 117/2019 z dne 4. 12. 2019 in zato zaključuje, da tožnik skladno s 142. členom ZUP ni izkazal pravnega interesa in se mu zato ne prizna statusa stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje odločbe, da odobritev darilne pogodbe, sklenjene med A. A. in B. B., ni potrebna.

5.Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je na podlagi podatkov zemljiške knjige in zemljiškega katastra ugotovil, da je pri nepremičninah s parc. št. 000 in 111, obe k.o. ..., prišlo do izbrisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve po sklepu Okrajnega sodišča v Kopru Z 117/2019 z dne 4. 12. 2019 in zato zaključuje, da tožnik skladno s 142. členom ZUP ni izkazal pravnega interesa in se mu zato ne prizna statusa stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje odločbe, da odobritev darilne pogodbe, sklenjene med A. A. in B. B., ni potrebna.

6.Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. 33008-352/2021/2 z dne 24. 11. 2021 (v nadaljevanju drugostopenjska odločba), zavrnilo. Drugostopenjski organ se v obrazložitvi svoje odločitve uvodoma sklicuje na 43. člen ZUP, ki določa, kdo je lahko stranski udeleženec v upravnem postopku, nadalje na 19. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki med drugim določa, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema ter lastnikom in njegovim zakonitim dedičem, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu s prejšnjim členom, ter na drugi odstavek 22. člena ZKZ, ki določa, da so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.

6.Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. 33008-352/2021/2 z dne 24. 11. 2021 (v nadaljevanju drugostopenjska odločba), zavrnilo. Drugostopenjski organ se v obrazložitvi svoje odločitve uvodoma sklicuje na 43. člen ZUP, ki določa, kdo je lahko stranski udeleženec v upravnem postopku, nadalje na 19. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki med drugim določa, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema ter lastnikom in njegovim zakonitim dedičem, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu s prejšnjim členom, ter na drugi odstavek 22. člena ZKZ, ki določa, da so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.

6.Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. 33008-352/2021/2 z dne 24. 11. 2021 (v nadaljevanju drugostopenjska odločba), zavrnilo. Drugostopenjski organ se v obrazložitvi svoje odločitve uvodoma sklicuje na 43. člen ZUP, ki določa, kdo je lahko stranski udeleženec v upravnem postopku, nadalje na 19. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki med drugim določa, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema ter lastnikom in njegovim zakonitim dedičem, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu s prejšnjim členom, ter na drugi odstavek 22. člena ZKZ, ki določa, da so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.

7.Drugostopenjski organ nato povzema vsebino izpodbijanega sklepa in ugotavlja, da sta po določbah ZKZ v upravnem postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna zaradi pridobitve lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe, stranki postopka darovalec in obdarjenec. Taka ponudba se ne objavi in zato drugih strank, ki bi sprejele ponudbo, ni. Tožnik v konkretnem primeru ni pogodbena stranka, ker med te osebe ne sodi in brez podlage zatrjuje, da bi moral biti udeležen v postopku. Dodaja še, da tretja oseba niti v postopku odločanja o odobritvi pravnega posla ne more imeti položaja stranke in tudi ne stranskega udeleženca, saj so v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZKZ stranke v takem postopku le pogodbene stranke in vsi, ki so v skladu z ZKZ ponudbo sprejeli ter nato v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.

7.Drugostopenjski organ nato povzema vsebino izpodbijanega sklepa in ugotavlja, da sta po določbah ZKZ v upravnem postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna za promet s kmetijskim zemljiščem zaradi pridobitve lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe, stranki postopka darovalec in obdarjenec. Taka ponudba se ne objavi in zato drugih strank, ki bi sprejele ponudbo, ni. Tožnik v konkretnem primeru ni pogodbena stranka, ker med te osebe ne sodi in brez podlage zatrjuje, da bi moral biti udeležen v postopku. Dodaja še, da tretja oseba niti v postopku odločanja o odobritvi pravnega posla ne more imeti položaja stranke in tudi ne stranskega udeleženca, saj so v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZKZ stranke v takem postopku le pogodbene stranke in vsi, ki so v skladu z ZKZ ponudbo sprejeli ter nato v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.

7.Drugostopenjski organ nato povzema vsebino izpodbijanega sklepa in ugotavlja, da sta po določbah ZKZ v upravnem postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna zaradi pridobitve lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe, stranki postopka darovalec in obdarjenec. Taka ponudba se ne objavi in zato drugih strank, ki bi sprejele ponudbo, ni. Tožnik v konkretnem primeru ni pogodbena stranka, ker med te osebe ne sodi in brez podlage zatrjuje, da bi moral biti udeležen v postopku. Dodaja še, da tretja oseba niti v postopku odločanja o odobritvi pravnega posla ne more imeti položaja stranke in tudi ne stranskega udeleženca, saj so v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZKZ stranke v takem postopku le pogodbene stranke in vsi, ki so v skladu z ZKZ ponudbo sprejeli ter nato v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.

8.Po presoji drugostopenjskega organa, materialni predpis, na katerem mora temeljiti odločitev v zadevah izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, tožniku ne daje pravice, da kot stranski udeleženec sodeluje v postopku. Tožniku bi, v skladu s prvim in drugim odstavkom 43. člena ZUP, pripadal položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če bi mu tak status za ta postopek izrecno priznaval kateri od predpisov, kot tudi v primeru, če bi iz vsebine predpisa izhajalo, da je njegova udeležba v obravnavanem postopku potrebna zato, da lahko z njo prepreči morebitni poseg v svoj pravno varovan položaj.

8.Po presoji drugostopenjskega organa, materialni predpis, na katerem mora temeljiti odločitev v zadevah izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, tožniku ne daje pravice, da kot stranski udeleženec sodeluje v postopku. Tožniku bi, v skladu s prvim in drugim odstavkom 43. člena ZUP, pripadal položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če bi mu tak status za ta postopek izrecno priznaval kateri od predpisov, kot tudi v primeru, če bi iz vsebine predpisa izhajalo, da je njegova udeležba v obravnavanem postopku potrebna zato, da lahko z njo prepreči morebitni poseg v svoj pravno varovan položaj.

8.Po presoji drugostopenjskega organa, materialni predpis, na katerem mora temeljiti odločitev v zadevah izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, tožniku ne daje pravice, da kot stranski udeleženec sodeluje v postopku. Tožniku bi, v skladu s prvim in drugim odstavkom 43. člena ZUP, pripadal položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če bi mu tak status za ta postopek izrecno priznaval kateri od predpisov, kot tudi v primeru, če bi iz vsebine predpisa izhajalo, da je njegova udeležba v obravnavanem postopku potrebna zato, da lahko z njo prepreči morebitni poseg v svoj pravno varovan položaj.

9.Drugostopenjski organ ugotavlja, da se tožnik niti v zahtevi za priznanje statusa stranskega udeleženca niti v pritožbi ne sklicuje na predpise, ki bi izrecno določali, da bi se kot upnik (katerega postopek zavarovanja je bil ustavljen in so se razveljavila vsa dejanja zavarovanja) in kot oseba, ki ima vloženo tožbo na ničnost darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, glede katere se zahteva izdaja odločbe, da odobritev ni potrebna, lahko udeleževal postopka izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna. Če bo tožniku zaradi morebitne izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, sklenjene med A. A. in B. B. - ni potrebna, poseženo v njegove pravno varovane pravice, pa bo lahko te svoje pravice uveljavljal v sodnih postopkih. Tožnik namreč razlogov iz civilnega izvršilnega prava v upravnem postopku ne more uveljavljati, svoje interese pa je imel možnost zaščititi v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

9.Drugostopenjski organ ugotavlja, da se tožnik niti v zahtevi za priznanje statusa stranskega udeleženca niti v pritožbi ne sklicuje na predpise, ki bi izrecno določali, da bi se kot upnik (katerega postopek zavarovanja je bil ustavljen in so se razveljavila vsa dejanja zavarovanja) in kot oseba, ki ima vloženo tožbo na ničnost darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, glede katere se zahteva izdaja odločbe, da odobritev ni potrebna, lahko udeleževal postopka izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna. Če bo tožniku zaradi morebitne izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, sklenjene med A. A. in B. B. - ni potrebna, poseženo v njegove pravno varovane pravice, pa bo lahko te svoje pravice uveljavljal v sodnih postopkih. Tožnik namreč razlogov iz civilnega izvršilnega prava v upravnem postopku ne more uveljavljati, svoje interese pa je imel možnost zaščititi v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

9.Drugostopenjski organ ugotavlja, da se tožnik niti v zahtevi za priznanje statusa stranskega udeleženca niti v pritožbi ne sklicuje na predpise, ki bi izrecno določali, da bi se kot upnik (katerega postopek zavarovanja je bil ustavljen in so se razveljavila vsa dejanja zavarovanja) in kot oseba, ki ima vloženo tožbo na ničnost darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, glede katere se zahteva izdaja odločbe, da odobritev ni potrebna, lahko udeleževal postopka izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna. Če bo tožniku zaradi morebitne izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, sklenjene med A. A. in B. B. - ni potrebna, poseženo v njegove pravno varovane pravice, pa bo lahko te svoje pravice uveljavljal v sodnih postopkih. Tožnik namreč razlogov iz civilnega izvršilnega prava v upravnem postopku ne more uveljavljati, svoje interese pa je imel možnost zaščititi v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

10.Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in s tožbo, ki jo vlaga iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10.Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in s tožbo, ki jo vlaga iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10.Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in s tožbo, ki jo vlaga iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11.V tožbi navaja, da sta tako izpodbijani sklep, kot tudi drugostopenjska odločba nepravilna. Ko je priglasil svojo udeležbo v postopku, je obenem predlagal zavrnitev vloge obdarjenca B. B. za izdajo odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019 - ni potrebna, saj je darovalec A. A. na podlagi izvršljive sodne poravnave Okrožnega sodišča v Kopru P 354/2012 z dne 15. 6. 2015 dolžan objaviti ponudbo za prodajo svojega solastnega deleža do 2/5 pri parc. št. 000 in 111 k.o. ... Ker te obveznosti ni izpolnil, je tožnik zoper njega vložil predlog za izvršbo, ki mu je Okrajno sodišče v Kopru ugodilo s sklepom o izvršbi I 339/2019 z dne 25. 9. 2019. Darovalec A. A. se je očitno želel izogniti izpolnitvi svoje obveznosti po sodni poravnavi in je s tem namenom s svojim sinom B. B. dne 25. 11. 2019 sklenil darilno pogodbo. Kolikor bi A. A. na podlagi upravne odločbe uspel overiti podpis na darilni pogodbi in bi se kot lastnik vknjižil obdarjenec B. B., bi bila izterjava nedenarne terjatve tožnika onemogočena, saj dolžnik po sodni poravnavi ne bi bil več lastnik solastnega deleža nepremičnin in ne bi več mogel objaviti ponudbe za njihovo prodajo, kot ga zavezuje sodna poravnava in sklep o izvršbi. Upravni organ je kljub navedenemu zavrnil tožnikov predlog za stransko udeležbo v upravnem postopku zato, ker v zemljiški knjigi ni več zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve v njegovo korist. Takšna odločitev pa je nepravilna, saj obveznost izpolniti sodno poravnavo ni odvisna od (ne)vknjižene oziroma izbrisane prepovedi odtujitve, pač pa prepoved odtujitve izhaja že iz same sodne poravnave in sklepa o izvršbi.

11.V tožbi navaja, da sta tako izpodbijani sklep, kot tudi drugostopenjska odločba nepravilna. Ko je priglasil svojo udeležbo v postopku, je obenem predlagal zavrnitev vloge obdarjenca B. B. za izdajo odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019 - ni potrebna, saj je darovalec A. A. na podlagi izvršljive sodne poravnave Okrožnega sodišča v Kopru P 354/2012 z dne 15. 6. 2015 dolžan objaviti ponudbo za prodajo svojega solastnega deleža do 2/5 pri parc. št. 000 in 111 k.o. ... Ker te obveznosti ni izpolnil, je tožnik zoper njega vložil predlog za izvršbo, ki mu je Okrajno sodišče v Kopru ugodilo s sklepom o izvršbi I 339/2019 z dne 25. 9. 2019. Darovalec A. A. se je očitno želel izogniti izpolnitvi svoje obveznosti po sodni poravnavi in je s tem namenom s svojim sinom B. B. dne 25. 11. 2019 sklenil darilno pogodbo. Kolikor bi A. A. na podlagi upravne odločbe uspel overiti podpis na darilni pogodbi in bi se kot lastnik vknjižil obdarjenec B. B., bi bila izterjava nedenarne terjatve tožnika onemogočena, saj dolžnik po sodni poravnavi ne bi bil več lastnik solastnega deleža nepremičnin in ne bi več mogel objaviti ponudbe za njihovo prodajo, kot ga zavezuje sodna poravnava in sklep o izvršbi. Upravni organ je kljub navedenemu zavrnil tožnikov predlog za stransko udeležbo v upravnem postopku zato, ker v zemljiški knjigi ni več zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve v njegovo korist. Takšna odločitev pa je nepravilna, saj obveznost izpolniti sodno poravnavo ni odvisna od (ne)vknjižene oziroma izbrisane prepovedi odtujitve, pač pa prepoved odtujitve izhaja že iz same sodne poravnave in sklepa o izvršbi.

11.V tožbi navaja, da sta tako izpodbijani sklep, kot tudi drugostopenjska odločba nepravilna. Ko je priglasil svojo udeležbo v postopku, je obenem predlagal zavrnitev vloge obdarjenca B. B. za izdajo odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019 - ni potrebna, saj je darovalec A. A. na podlagi izvršljive sodne poravnave Okrožnega sodišča v Kopru P 354/2012 z dne 15. 6. 2015 dolžan objaviti ponudbo za prodajo svojega solastnega deleža do 2/5 pri parc. št. 000 in 111 k.o. ... Ker te obveznosti ni izpolnil, je tožnik zoper njega vložil predlog za izvršbo, ki mu je Okrajno sodišče v Kopru ugodilo s sklepom o izvršbi I 339/2019 z dne 25. 9. 2019. Darovalec A. A. se je očitno želel izogniti izpolnitvi svoje obveznosti po sodni poravnavi in je s tem namenom s svojim sinom B. B. dne 25. 11. 2019 sklenil darilno pogodbo. Kolikor bi A. A. na podlagi upravne odločbe uspel overiti podpis na darilni pogodbi in bi se kot lastnik vknjižil obdarjenec B. B., bi bila izterjava nedenarne terjatve tožnika onemogočena, saj dolžnik po sodni poravnavi ne bi bil več lastnik solastnega deleža nepremičnin in ne bi več mogel objaviti ponudbe za njihovo prodajo, kot ga zavezuje sodna poravnava in sklep o izvršbi. Upravni organ je kljub navedenemu zavrnil tožnikov predlog za stransko udeležbo v upravnem postopku zato, ker v zemljiški knjigi ni več zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve v njegovo korist. Takšna odločitev pa je nepravilna, saj obveznost izpolniti sodno poravnavo ni odvisna od (ne)vknjižene oziroma izbrisane prepovedi odtujitve, pač pa prepoved odtujitve izhaja že iz same sodne poravnave in sklepa o izvršbi.

12.Že v pritožbi zoper izpodbijani sklep je izpostavil, da ima kot upnik po sodni poravnavi pravni interes, da upravni organ zavrne zahtevo za izdajo odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe, sklenjene dne 25. 11. 2019 med A. A. in B. B. - ni potrebna. Ne glede na to, da je bila prepoved odtujitve izbrisana iz zemljiške knjige, je tožnik tožbo za izrek ničnosti te darilne pogodbe vložil že 23. 11. 2020 in je s tem dodatno utrdil svoj pravni interes za udeležbo v upravnem postopku. Pravda se vodi pri Okrajnem sodišču v Kopru pod št. P 229/2020.

12.Že v pritožbi zoper izpodbijani sklep je izpostavil, da ima kot upnik po sodni poravnavi pravni interes, da upravni organ zavrne zahtevo za izdajo odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe, sklenjene dne 25. 11. 2019 med A. A. in B. B. - ni potrebna. Ne glede na to, da je bila prepoved odtujitve izbrisana iz zemljiške knjige, je tožnik tožbo za izrek ničnosti te darilne pogodbe vložil že 23. 11. 2020 in je s tem dodatno utrdil svoj pravni interes za udeležbo v upravnem postopku. Pravda se vodi pri Okrajnem sodišču v Kopru pod št. P 229/2020.

12.Že v pritožbi zoper izpodbijani sklep je izpostavil, da ima kot upnik po sodni poravnavi pravni interes, da upravni organ zavrne zahtevo za izdajo odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe, sklenjene dne 25. 11. 2019 med A. A. in B. B. - ni potrebna. Ne glede na to, da je bila prepoved odtujitve izbrisana iz zemljiške knjige, je tožnik tožbo za izrek ničnosti te darilne pogodbe vložil že 23. 11. 2020 in je s tem dodatno utrdil svoj pravni interes za udeležbo v upravnem postopku. Pravda se vodi pri Okrajnem sodišču v Kopru pod št. P 229/2020.

13.Zatrjuje tudi, da je drugostopenjski organ zavrnil njegovo pritožbo z nerazumljivo obrazložitvijo o tem, kako poteka odobritev pravnega posla, kdo so stranke tega postopka in zakaj med te stranke ne sodi tožnik. Pogodbeni stranki sta stranki upravnega postopka, stranski udeleženec pa ni stranka, temveč v postopek vstopa zaradi varstva svojih pravnih koristi, kar je tožnik tudi izkazal. Po mnenju tožnika ZKZ takšnega položaja ne ureja, ga pa ureja ZUP in zato trditev drugostopenjskega organa, da bi moral tak položaj urejati materialni predpis, ne drži. Drugostopenjski organ po mnenju tožnika zamenjuje pojme stranka in stranski udeleženec, zato odločitve ni mogoče preizkusiti.

13.Zatrjuje tudi, da je drugostopenjski organ zavrnil njegovo pritožbo z nerazumljivo obrazložitvijo o tem, kako poteka odobritev pravnega posla, kdo so stranke tega postopka in zakaj med te stranke ne sodi tožnik. Pogodbeni stranki sta stranki upravnega postopka, stranski udeleženec pa ni stranka, temveč v postopek vstopa zaradi varstva svojih pravnih koristi, kar je tožnik tudi izkazal. Po mnenju tožnika ZKZ takšnega položaja ne ureja, ga pa ureja ZUP in zato trditev drugostopenjskega organa, da bi moral tak položaj urejati materialni predpis, ne drži. Drugostopenjski organ po mnenju tožnika zamenjuje pojme stranka in stranski udeleženec, zato odločitve ni mogoče preizkusiti.

13.Zatrjuje tudi, da je drugostopenjski organ zavrnil njegovo pritožbo z nerazumljivo obrazložitvijo o tem, kako poteka odobritev pravnega posla, kdo so stranke tega postopka in zakaj med te stranke ne sodi tožnik. Pogodbeni stranki sta stranki upravnega postopka, stranski udeleženec pa ni stranka, temveč v postopek vstopa zaradi varstva svojih pravnih koristi, kar je tožnik tudi izkazal. Po mnenju tožnika ZKZ takšnega položaja ne ureja, ga pa ureja ZUP in zato trditev drugostopenjskega organa, da bi moral tak položaj urejati materialni predpis, ne drži. Drugostopenjski organ po mnenju tožnika zamenjuje pojme stranka in stranski udeleženec, zato odločitve ni mogoče preizkusiti.

14.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter vztraja pri razlogih, navedenih v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne ter odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

14.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter vztraja pri razlogih, navedenih v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne ter odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

14.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter vztraja pri razlogih, navedenih v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne ter odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

15.Toženka navaja, da materialni predpis, ki je podlaga za odločanje v zadevi, to je ZKZ, ne določa, da bi tožnik kot upnik in kot oseba, ki je vložila tožbo za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, glede katere se zahteva izdaja odločbe, da odobritev tega pravnega posla ni potrebna, imel pravico, obveznost ali neposredno pravno korist v konkretni upravni zadevi. Zato se mu ne more priznati status stranskega udeleženca. Navedeno je skladno tudi s stališčem Upravnega sodišča v sodbi I U 615/2018-27, ki jo tožena stranka delno citira. Neutemeljena pa je tudi tožnikova tožbena navedba, da toženka meša pojme stranke in stranskega udeleženca. V drugostopenjski odločbi je namreč obrazložila, kdo so stranke v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla glede na določila ZKZ ni potrebna, kot tudi, da tožnik ni izkazal pravnega interesa iz 43. člena ZUP, ki je pogoj za udeležbo v postopku.

15.Toženka navaja, da materialni predpis, ki je podlaga za odločanje v zadevi, to je ZKZ, ne določa, da bi tožnik kot upnik in kot oseba, ki je vložila tožbo za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, glede katere se zahteva izdaja odločbe, da odobritev tega pravnega posla ni potrebna, imel pravico, obveznost ali neposredno pravno korist v konkretni upravni zadevi. Zato se mu ne more priznati status stranskega udeleženca. Navedeno je skladno tudi s stališčem Upravnega sodišča v sodbi I U 615/2018-27, ki jo tožena stranka delno citira. Neutemeljena pa je tudi tožnikova tožbena navedba, da toženka meša pojme stranke in stranskega udeleženca. V drugostopenjski odločbi je namreč obrazložila, kdo so stranke v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla glede na določila ZKZ ni potrebna, kot tudi, da tožnik ni izkazal pravnega interesa iz 43. člena ZUP, ki je pogoj za udeležbo v postopku.

15.Toženka navaja, da materialni predpis, ki je podlaga za odločanje v zadevi, to je ZKZ, ne določa, da bi tožnik kot upnik in kot oseba, ki je vložila tožbo za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, glede katere se zahteva izdaja odločbe, da odobritev tega pravnega posla ni potrebna, imel pravico, obveznost ali neposredno pravno korist v konkretni upravni zadevi. Zato se mu ne more priznati status stranskega udeleženca. Navedeno je skladno tudi s stališčem Upravnega sodišča v sodbi I U 615/2018-27, ki jo tožena stranka delno citira. Neutemeljena pa je tudi tožnikova tožbena navedba, da toženka meša pojme stranke in stranskega udeleženca. V drugostopenjski odločbi je namreč obrazložila, kdo so stranke v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla glede na določila ZKZ ni potrebna, kot tudi, da tožnik ni izkazal pravnega interesa iz 43. člena ZUP, ki je pogoj za udeležbo v postopku.

K točki I izreka:

K točki I izreka:

K točki I izreka:

16.Tožba ni utemeljena.

16.Tožba ni utemeljena.

16.Tožba ni utemeljena.

17.V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki tožniku ni priznal položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe, sklenjene 25. 11. 2019 med A. A. kot darovalcem in B. B. kot obdarjencem za darovalčev solastniški delež do 2/5 parc. št. 000 in 111 k.o. ..., ni potrebna. Pri svoji odločitvi se je prvostopenjski organ oprl na 43. in 142. člen ZUP, drugostopenjski organ pa to dopolnil še s sklicevanjem na b) alinejo drugega odstavka 19. člena in na drugi odstavek 22. člena, vse ZKZ.

17.V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki tožniku ni priznal položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe, sklenjene 25. 11. 2019 med A. A. kot darovalcem in B. B. kot obdarjencem za darovalčev solastninski delež do 2/5 parc. št. 000 in 111 k.o. ..., ni potrebna. Pri svoji odločitvi se je prvostopenjski organ oprl na 43. in 142. člen ZUP, drugostopenjski organ pa to dopolnil še s sklicevanjem na b) alinejo drugega odstavka 19. člena in na drugi odstavek 22. člena, vse ZKZ.

17.V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki tožniku ni priznal položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe, sklenjene 25. 11. 2019 med A. A. kot darovalcem in B. B. kot obdarjencem za darovalčev solastninski delež do 2/5 parc. št. 000 in 111 k.o. ..., ni potrebna. Pri svoji odločitvi se je prvostopenjski organ oprl na 43. in 142. člen ZUP, drugostopenjski organ pa to dopolnil še s sklicevanjem na b) alinejo drugega odstavka 19. člena in na drugi odstavek 22. člena, vse ZKZ.

18.43. člen ZUP določa pogoje za priznanje lastnosti stranskega udeleženca v upravnem postopku. Določeno je, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek). V 142. členu ZUP je določeno, da če zahteva vstop v postopek nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem pisni sklep (prvi odstavek). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze (drugi odstavek).

18.43. člen ZUP določa pogoje za priznanje lastnosti stranskega udeleženca v upravnem postopku. Določeno je, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek). V 142. členu ZUP je določeno, da če zahteva vstop v postopek nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem pisni sklep (prvi odstavek). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze (drugi odstavek).

18.43. člen ZUP določa pogoje za priznanje lastnosti stranskega udeleženca v upravnem postopku. Določeno je, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek). V 142. členu ZUP je določeno, da če zahteva vstop v postopek nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem pisni sklep (prvi odstavek). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze (drugi odstavek).

19.ZKZ v III. poglavju (17. do 25. člen) ureja promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami. V prvem odstavku 17. člena ZKZ določa, da se za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami po ZKZ šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in v drugih primerih, ki jih določa ta zakon. O odobritvi oziroma zavrnitvi pravnega posla odloči upravna enota z odločbo (prvi odstavek 19. člena in drugi odstavek 22. člena ZKZ). Stranke v postopku odobritve pravnega posla so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu z ZKZ, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.

20.ZKZ dopušča, da lahko lastnik sklene tudi darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, vendar pa le z zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroci oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami (prva alineja prvega odstavka 17.a člena ZKZ). Če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije: med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema, lastnikom in njegovim zakonitim dedičem, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu s prejšnjim členom, odobritev pravnega posla ni potrebna (alineja b) drugega odstavka 19. člena ZKZ); prav tako odobritev ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije na podlagi darilne pogodbe iz 17.a člena ZKZ (alineja f) drugega odstavka 19. člena ZKZ). Upravna enota o tem, da odobritev pravnega posla ni potrebna, odloči z odločbo (tretji odstavek 22. člena ZKZ).

21.Iz listin upravnega spisa je razvidno, da sta nepremičnini s parc. št. 000 in 111 k.o. ... kmetijski zemljišči. Iz potrdil o namenski rabi teh zemljišč, ki ju je 17. in 18. 11. 2o19 izdala Mestna občina Koper, namreč izhaja, da se večji del parc. št. 000 k.o. ... nahaja znotraj II. območja kmetijskih zemljišč, izrazito manjši del pa znotraj območja gozdnih zemljišč, parc. št. 111 k.o. ... pa leži v območju gozdnih zemljišč. V zvezi s temi zemljišči je bila dne 15. 6. 2015 pred Okrajnim sodiščem v Kopru v zadevi P 254/2012 sklenjena sodna poravnava, po kateri se je A. A. zavezal, da bo pri pristojni upravni enoti ponudil v prodajo svoj solastninski delež do 2/5 teh nepremičnin za ceno 5.000,00 EUR. Dne 25. 11. 2019 sta nato A. A. kot darovalec in B. B. kot obdarjenec sklenila darilno pogodbo, katere predmet je bil prav ta solastniški delež. Na tožnikov predlog je nato Okrajno sodišče v Kopru s sklepom Z 117/2019 z dne 4. 12. 2019 izdalo začasno odredbo, s katero je A. A. prepovedalo overiti podpis na tej darilni pogodbi ter mu hkrati prepovedalo odtujitev in obremenitev podarjenih solastniških deležev (1. točka izreka sklepa). Tožniku je sodišče naložilo, da mora v roku 30 dni od prejema sklepa o začasni odredbi vložiti tožbo zoper A. A. z zahtevkom, da se darilna pogodba z dne 25. 11. 2019 razveljavi in da to dejstvo sodišču izkaže s potrdilom o vložitvi tožbe. Ker pa tega tožnik ni storil, je Okrajno sodišče v Kopru s sklepom Z 117/2019 z dne 22. 5. 2020 postopek zavarovanja ustavilo in razveljavilo vsa dejanja zavarovanja, posledično pa je bila v zemljiški knjigi izbrisana prepoved odtujitve in obremenitve pri A. A. solastnem deležu do 2/5 parc. št. 000 in 111 k.o. ... Tožnik je pojasnil, da je 23. 11. 2020 nato vložil tožbo, s katero od sodišča zahteva, da ugotovi, da je darilna pogodba, sklenjena 25. 11. 2019 med A. A. in B. B., nična.

22.Vlogo za izdajo odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe, sklenjene med A. A. in B. B. z dne 25. 11. 2019 ni potrebna, je pri prvostopenjskemu organu dne 16. 1. 2020 vložil B. B. Še pred tem pa je prvostopenjski organ dne 23. 12. 2019 prejel dopis tožnika, iz katerega je izhajalo, da želi v tem postopku sodelovati kot stranka. Prvostopenjski organ je zato tožnika z dopisom z dne 14. 7. 2020 pozval, da opredeli, ali priglaša udeležbo v postopku, kar je ta storil z vlogo z dne 27. 7. 2020 in priglasil svojo udeležbo v postopku. Tožnik v tožbi zoper izpodbijano odločitev tožene stranke, ki mu ni priznala statusa stranskega udeleženca, utemeljuje, da ima kot upnik po sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Kopru P 254/2012 z dne 15. 6. 2015 in kot oseba, ki je dne 23. 11. 2020 vložila tožbo za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje odločbe, da odobritev darilne pogodbe med A. A. in B. B. z dne 25. 11. 2019 ni potrebna.

23.Sodišče pojasnjuje, da je treba vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi bilo lahko v ta interes poseženo, vendar pa (kot sta tožniku pojasnila že upravna organa) mora obstoj takega interesa izhajati iz pravne norme, tožnik pa mora tak pravni interes izkazati. Pravni interes v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZUP izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZUP neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Pravni interes je torej podan, če gre za pravno korist po materialnem predpisu.¹ Materialni predpis je tisti, ki ureja materijo, torej vsebino pravnega razmerja, lahko pa temelji tudi na drugi materialnopravni podlagi, ne nujno na zakonu, ki vsebinsko določa nek poseben upravni postopek. Gre za upravičenje ali določen pravni položaj, ki bo glede na materialno zakonodajo, ki ga zagotavlja, okrnjen ali bo poslabšan. Smiselno enako izhaja iz sodne prakse na katero se sklicuje toženka v odgovoru na tožbo (sodba Upravnega sodišča I U 615/2018-27 z dne 4. 6. 2019). Sodišče ob tem še pojasnjuje, da je pravni interes treba ločiti od dejanskega interesa. Slednji, če ni pokrit s pravnim interesom, namreč določeni osebi ne daje legitimacije za vstop v upravni postopek in s tem za priznanje stranske udeležbe. Glede na navedeno zato sodišče na tem mestu zavrača tožbeno navedbo, da položaja stranskega udeleženca v obravnavani zadevi ne ureja ZKZ, temveč ZUP. V konkretnem primeru je namreč ZKZ tisti zakon, ki ureja vsebino pravnega razmerja, na katerega se nanaša izpodbijani sklep in je zato ZKZ materialni predpis, iz katerega izhaja tudi položaj stranskih udeležencev.

24.Sodišče se zato strinja z razlago toženke, da bi tožniku v skladu s prvim in drugim odstavkom 43. člena ZUP pripadal položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če bi mu tak status za ta postopek izrecno priznaval kateri od (materialnih) predpisov, kot tudi v primeru, če bi iz vsebine (materialnega) predpisa izhajalo, da je njegova udeležba v obravnavanem postopku potrebna zato, da lahko z njo prepreči morebitni poseg v svoj pravno varovan položaj. ZKZ, ki je v konkretnem primeru materialni predpis, pa ne določa, da bi tožnik kot upnik in kot oseba, ki je vložila tožbo za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, glede katere se zahteva izdaja odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna, imel pravico, obveznost ali neposredno pravno korist v konkretni upravni zadevi. Tega ne določa niti kakšen drug materialni predpis. Kot je pravilno pojasnil drugostopenjski organ v svoji odločbi, sta v upravnem postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe ni potrebna, stranki postopka darovalec in obdarjenec, saj se ponudba sklenitve take pogodbe ne objavi in zato ostalih strank, ki bi sprejele ponudbo, ni. Tožnik pa v konkretnem primeru ni pogodbena stranka, pravice, da bi v postopku izdaje odločbe, da odobritev pravnega posla - darilne pogodbe ni potrebna, sodeloval kot stranka ali stranski udeleženec, pa mu ne daje niti ZKZ niti drug materialni predpis. S tem, ko tožnik trdi, da njegova pravica do udeležbe v postopku izhaja iz sodne poravnave Okrožnega sodišča v Kopru P 254/2012 z dne 15. 6. 2015 (po kateri se je A. A. zavezal, da bo za svoj solastniški delež objavil ponudbo za prodajo) in iz tožbe, ki jo je vložil zaradi ugotovitve ničnosti darilne pogodbe z dne 25. 11. 2019, ne izkazuje svojega pravnega interesa, pač pa dejanski interes, s katerim pa ne more utemeljevati svoje zahteve, da bi v predmetnem upravnem postopku sodeloval kot stranka ali stranski udeleženec.

25.Tožnik ugovarja še, da je drugostopenjski organ zavrnil njegovo pritožbo z nerazumljivo obrazložitvijo, zaradi česar je po njegovem mnenju odločba nepravilna. Sodišče tožniku najprej pojasnjuje, da je predmet presoje v upravnem sporu akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti in pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), to pa je v obravnavanem primeru izpodbijani sklep, s katerim je prvostopenjski organ zavrnil njegovo zahtevo za vstop v postopek kot stranskega udeleženca, zato kršitve, ki jih tožnik uveljavlja zoper drugostopenjsko odločbo, ne vplivajo na presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa. Ne glede na to pa sodišče še dodaja, da se je drugostopenjski organ v svoji odločbi, s katero je zavrnil pritožbo tožnika, argumentirano opredelil do vseh ugovorov tožnika. Utemeljitvi drugostopenjskega organa, da tožnik razlogov iz civilnega izvršilnega prava v upravnem postopku ne more uveljavljati, saj ima možnost svoje interese zaščititi v skladu z ZIZ, pa se pridružuje tudi sodišče (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

26.Glede na povedano sodišče zaključuje, da je izpodbijani sklep, ki tožniku odreka status stranskega udeleženca v predmetnem upravnem postopku, utemeljen na zakonu, tožbene navedbe pa niso utemeljene. Tožbo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Sodišče je odločitev sprejelo, ne da bi izvedlo glavno obravnavo, saj je odločalo le na podlagi listin, obe stranki pa sta se strinjali, da se glavna obravnava ne opravi (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

27.O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Tožnik je stroške postopka priglasil v tožbi, toženka pa stroškov postopka ni priglasila. Sodišče je, ob upoštevanju četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, zato odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Tone Jerovšek in Polonca Kovač: Upravni postopek in upravni spor; Fakulteta za upravo Ljubljana; 2019; str. 103.