Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upravna enota je ugotovila, da je tožeča stranka nastanjena v zavodu za prestajanje kazni zapora, da je soglasje lastnika za bivanje na dotedanjem naslovu umaknjeno, in da tožeči stranki ne more prijaviti drugega stalnega prebivališča. Zato ji je pravilno na podlagi drugega odstavka 19. člena in tretjega odstavka 21. ZPPreb-1 določila zakonsko prebivališče na naslovu občine, na območju katere je imela stranka prijavljeno svoje zadnje prebivališče.
Tožba se zavrne.
1. Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo tožeči stranki določil zakonsko prebivališče na naslovu X. V obrazložitvi je pojasnil, da je Upravna enota Ptuj dne 31. 8. 2017 prejela pobudo za uvedbo postopka ugotavljanja stalnega prebivališča tožeče stranke, ker naj ne bi več prebivala na naslovu Y, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. Predlog je podala bivša partnerica tožeče stranke A. A., ki je pojasnila, da se tožeča stranka nahaja v zaporu na prestajanju zaporne kazni. Na podlagi 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb-1) je Upravna enota začela postopke ugotavljanja stalnega prebivališča. V postopku je z dopisom seznanila tožečo stranko z uvedbo postopka in ji dala možnost, da se izjavi. Dopis ji je bil osebno vročen, vendar se nanj ni odzvala. Ker je organ prve stopnje ugotovil, da tožeča stranka na naslovu Y več ne prebiva, in da naslov ne predstavlja več središča njenih življenjskih interesov, ter da ji novega stalnega prebivališča ni mogoče prijaviti, je na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPPreb-1 tožeči stranki določil zakonsko prebivališče. O tem jo je obvestil z dopisom. V odgovoru nanj je tožeča stranka navedla začasni naslov: Z, in še da izbrisu iz stalnega naslova ne nasprotuje.
2. Tožeča stranka je po vročitvi odločbe prve stopnje vložila pritožbo, o kateri je odločalo Ministrstvo za notranje zadeve kot organ druge stopnje, ki je pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi organ druge stopnje navaja, da je organ prve stopnje v postopku uvedenem po uradni dolžnosti, pravilno ugotovil, da navedeni stalni naslov ne predstavlja več središča življenjskih interesov pritožnika, ter da to izhaja tudi iz njegovih lastnih izjav, podanih v odgovoru organu prve stopnje in v vloženi pritožbi, v kateri navaja, da tam ne bi nikoli več živel z bivšo partnerko, da je že pred tem spal v avtomobilu, da se sam ni odjavil zaradi davčnih ugodnosti in večje možnosti, da bi pridobil odškodnino in oskrbovalnino od bivše partnerke. V obrazložitvi se organ druge stopnje opredeli do pritožbenih navedb pritožnika in sicer, da je organ prve stopnje pravilno in zakonito izvedel postopek, v katerem je imel zagotovljeno pravico do kontradiktornosti v obliki odgovorov na dva dopisa, v katerih ni zahteval vpogleda v spis. Pritožbeni organ poudari, da se je postopek vodil po uradni dolžnosti, v katerem izjava A. A. nima bistvenega pomena, da je bilo določeno zakonsko prebivališče, kjer gre za fiktiven naslov, na katerem ni mogoča dejanska naselitev, da pa ima prijavljeno začasno prebivališče na naslovu Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni do predvidenega izteka kazni. Glede poslanega DVD-ja upravni organ navede, da se na njem vsebovani dokumenti v ničemer ne nanašajo na ugotavljanje stalnega prebivališča pritožnika.
3. Zoper izpodbijano odločbo tožeča stranka vlaga tožbo na naslovno sodišče, v kateri navaja, da je bil postopek izpeljan nezakonito, da dejansko stanje ni bilo ugotovljeno in dokazano, ter da bi postopek moral biti izveden v skladu z ustavo in mednarodnimi predpisi. Navaja, da je bil leta 2017 obveščen, da je A. A. dala pobudo, da se ga odjavi iz naslova stalnega prebivališča. V postopku je zahteval vpogled v njeno izjavo, vendar mu to ni bilo omogočeno. Na naslovu Y ima osebne stvari neprecenljive vrednosti, tam prebivajo njegovi otroci, krvno sorodstvo, ki je osnova za opredeljevanje pravic dedovanja in skrbstvenih vezi v obeh smereh, ter da se mu zdi povsem absurdno, da se mu je pri vsem tem določil fiktivni naslov, na katerem ne more bivati. Navaja, da se je vseh volitev udeleževal v mestni občini Ptuj, kar izkazuje, da je v navezi z občino, v kateri bivajo njegovi otroci. Tožeča stranka se sprašuje, zakaj ji je bil določen naslov na naslovu mestne občine Ptuj in ne na naslovu katere druge občine v RS, da to ni v skladu s pravico do svobode gibanja in bivanja, ter da gre za administrativno nagajanje. Iz naslova Y se ne bo odjavila dokler ne bo dobila nazaj vseh osebnih stvari, dokler A. A. ne poravna vseh obvez nasproti njej in dokler tam prebivajo njeni otroci, v zvezi s katerimi ima pravico do stikov.
4. V prvi dopolnitvi tožbe, tožeča stranka še pavšalno navaja kršitve 76/10 člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), 82/10, 83 do 87, 138/1, 139/1,2, 140/1,2, 145/1, 146/3 in 148/1 člena ZUP. Nato opiše probleme s postopkom prejemanja in pošiljanja pošte preko Zavoda, probleme s kopiranjem in plačilom stroškov za kopije, navede pritožbe nad delom paznika ter opiše udeležbo na volitvah v mestni občini Ptuj. Kot dokaze priloži Poizvedbo o številu prejetih dopisov z naslova Y in kopije poštnih ovojnic; Obvestilo o zadržani pisemski pošiljki; Volilno karto, Glasovnico za volitve članov sveta četrtnih skupnosti Mestne občine Ptuj; Obvestilo o nakazilu 1,30 EUR in Blagajniški prejemek za 2,00 EUR.
5. K drugi pripravljalni vlogi tožeča stranka sodišču predloži še DVD, katerega vsebina naj bi pojasnila ozadje in vzroke, zakaj je A. A. podala lažno izjavo pri odjavi stalnega prebivališča in razkriva prikrito tragedijo uničenja 9-članske družine. V tretji pripravljalni vlogi pa še navede, da mu je bila z izvedenim postopkom kršena pravica iz 15/5 člena Ustave RS.
6. V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti zavrača navedbe tožeče stranke in vztraja pri svoji odločitvi iz izpodbijane odločbe.
7. Izvedbo k prvi dopolnitvi tožbe priloženih dokazov (Poizvedbo o številu prejetih dopisov z naslova Y in kopije poštnih ovojnic; Obvestilo o zadržani pisemski pošiljki; Volilno karto, Glasovnico za volitve članov sveta četrtnih skupnosti Mestne občine Ptuj; Obvestilo o nakazilu 1,30 EUR in Blagajniški prejemek za 2,00 EUR) je sodišče zavrnilo, saj niso v zvezi s predmetnim postopkom ugotavljanja stalnega prebivališča tožeče stranke. Predložitev teh dokazov v upravnem sporu pa predstavlja tudi nedopustno novoto. V skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. V skladu z 52. členom ZUS-1 pa lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, iz kakšnih upravičenih razlogov jih ni mogel navesti in zanje predložiti dokazil v postopku izdaje upravnega akta. Tega pa tožeča stranka ni storila. Nova dejstva in novi dokazi se v skladu z zgoraj citirana členoma lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta, in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
8. Tožba ni utemeljena.
9. V obravnavani zadevi ni sporno, da se tožeča stranka nahaja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, sporno pa je ali je bil postopek določitve zakonskega prebivališča pravilno izpeljan, in ali je zakonsko prebivališče pravilno določeno na naslovu Mestne občine Ptuj.
10. Zakonsko prebivališče je stalno prebivališče, ki se posamezniku določi v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča na naslovu občine ali centra za socialno delo (4. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1). Posamezniku se določi zakonsko prebivališče, če mu stalnega prebivališča po določbah ZPPreb-1 ni mogoče prijaviti (prvi odstavek 19. člena ZPPreb-1). Za prijavo stalnega prebivališča je potrebno dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu ali soglasje lastnika, solastnika ali stanodajalca (četrti odstavek 7. člena ZPPreb-1), če posameznik soglasje ima se mu ne sme omejevati prijavne obveznosti (šesti odstavek 7. člena ZPPreb-1).
11. Postopek ugotavljanja stalnega prebivališča vodi upravna enota, na območju katere ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče (drugi odstavek 4. člena ZPPreb-1). Če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča ugotovi, da je posameznik nastanjen v zavodu za prestajanje kazni zapora, mu določi zakonsko prebivališče na naslovu občine, na območju katere ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče (drugi odstavek 19. člena ZPPreb-1). Upravna enota po uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja stalnega prebivališča, če dvomi, da posameznik stalno prebiva na prijavljenem naslovu (prvi in tretji odstavek 18. člena ZPPreb-1).
12. Na podlagi zgoraj navedenih zakonskih določb je upravna enota Ptuj bila pristojna po uradni dolžnosti uvesti postopek ugotavljanja stalnega prebivališča tožeče stranke in določiti zakonsko prebivališče na naslovu občine Ptuj, saj je bilo zadnje prijavljeno stalno prebivališče tožeče stranke na njenem območju. Upravna enota Ptuj je podvomila, da je prijavljen stalni naslov res naslov dejanskega bivanja tožeče stranke na podlagi izjave A. A. z dne 30. 8. 2017, ki je kot lastnica objekta umaknila soglasje za bivanje tožeče stranke na tem naslovu. Vendar pa se postopek ugotavljanja stalnega prebivališča uvede po uradni dolžnosti ne glede na okoliščino, ki je povod za nastanek dvoma. Za postopek je bistvenega pomena ugotovitev, kje posameznik dejansko prebiva, kje je središče njegovih življenjskih interesov, ti pa se presojajo na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave (3. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1).
13. Upravna enota Ptuj je ugotovila, da je tožeča stranka nastanjena v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, in da bo tam do januarja 2029 leta, da je soglasje lastnika za bivanje na naslovu Y umaknjeno, in da tožeči stranki ne more prijaviti drugega stalnega prebivališča, zato ji je pravilno na podlagi drugega odstavka 19. člena in tretjega odstavka 21. ZPPreb-1 določila zakonsko prebivališče na naslovu občine Ptuj.
14. V postopku ugotavljanja stalnega prebivališča je tožeča stranka imela možnost izjave v obliki odgovora na dopis z dne 28. 9. 2017. Dopis ji je bil vročen dne 3. 10. 2017, odgovor pa je poslala dne 12. 12. 2017. V njem tožeča stranka navaja nestrinjanje in nerazumevanje, zakaj je potreben tak postopek, da se mu določi stalno zakonsko prebivališče, ko pa ima prijavljeno začasno prebivališče. Ponovni dopis je tožeča stranka prejela dne 2. 2. 2018, nanj pa odgovorila z dopisom z dne 9. 2. 2018. V slednjem je še navedla, da sta bila z A. A. zgolj slučajno povezana od novembra 1972, razne težave s sorodstvom iz njene strani, da z njo ne bi nikoli več živela pod isto streho, da je že prej raje spala v kombiju, da se prostovoljno ne odjavi, ker potem ne bi bila upravičena do odškodnine in nadomestila za škodo, do oskrbovalnine, in ker tam živijo njeni otroci, prav tako se tam nahajajo njene osebne stvari.
15. Tudi v tožbi tožeča stranka bivšo partnerko, ki še živi na naslovu Y obtožuje različnih nemoralnih in kriminalnih dejanj. Kot povezavo z naslovom navaja, da se tam nahajajo njene osebne stvari, dokumenti, da je objekt dolga leta vzdrževala, in da tam še zmeraj živijo njeni otroci, ter da se ne bo odjavila, dokler ne bo dobila nazaj vseh osebnih stvari, dokler A. A. ne poravna vseh obvez nasproti njej, in dokler tam prebivajo njeni otroci.
16. Sodišče ugotavlja, da je upravni organ pravilno presodil, da navedbe tožeče stranke nakazujejo na pretrgane družinske in partnerske vezi, ter da ni tesne in trajne povezanosti na navedenem naslovu. Iz 7. člena ZPPreb-1 pa izhaja tudi, da je za prijavo stalnega prebivališča potrebno dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu oziroma soglasje lastnika, enega solastnika ali stanodajalca, tega pa tožeča stranka nima.
17. Nadalje sodišče pojasnjuje, da navedbe, da se na naslovu nahajajo osebne stvari tožeče stranke zgolj nakazuje na povezavo z naslovom, vendar pa to ni razlog, da bi zaradi tega na tem naslovu bilo možno prijaviti oz. obdržati prijavljeno stalno prebivališče. Tudi dejstvo, da na naslovu živijo otroci tožeče stranka, samo po sebi ne zadostuje. Pri prijavi stalnega prebivališča je temeljni pogoj dejstvo, da posameznik tam dejansko prebiva, da je tam središče njegovih življenjskih interesov, ti pa se presojajo na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer dejansko živi, obstajajo tesne in trajne povezave.
18. Tožeča stranka se že dalj časa nahaja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, iz vlog in izjav tožeče stranke pa izhaja, da ni tesnih in trajnih partnerskih vezi, ter da je družinsko življenje uničeno zaradi tragedije (kot to sama navaja). Z navedenim naslovom tožeča stranka povezuje zgolj pridobitev stvari, pravic oz. premoženjskih koristi, za katere meni, da ima do njih pravico. Navedbe tožeče stranke tako ne izkazujejo tesne in trajne povezanosti, ampak prav nasprotno, da na tem naslovu nima tesne in trajne povezave.
19. Upravni organ je postopek ugotavljanja stalnega prebivališča tožeče stranke pravilno izvedel, ugotovil je dejansko stanje, upošteval pisne izjave tožeče stranke in pravilno sprejel odločitev na podlagi veljavne zakonodaje.
20. Glede navedb tožeče stranke v tožbi o lažni izjavi A. A., pa sodišče pojasnjuje, da je izjava relevantna v tem, da A. A. kot lastnica objekta na naslovu Y umika soglasje, da bi tožeča stranka imela tam prijavljeno stalno prebivališče, kar je pogoj po četrtem odstavku 7. člena ZPPreb-1. Iz zapisnika o izjavi je razvidno, da je A. A. izkazala svojo identiteto z osebno izkaznico. Pri izjavi gre za enostransko izjavo volje lastnika stanovanja. Tožeča stranka je bila z izjavo in njeno vsebino seznanjena v dopisu upravnega organa prve stopnje z dne 30. 1. 2018, v katerem jo je seznanil z ugotovljenim dejanskim stanjem in ji dal možnost, da se izjavi, kakor tudi že prej z dopisom z dne 29. 9. 2017 (med drugim tudi o tem, kje se nahajajo njegove osebne stvari). Tožeča stranka je to možnost izkoristila in se izjavila z izjavami z dne 12. 12. 2017, 9. 2. 2018 in 25. 2. 2018. Upravni organ je s tem stranki omogočil v postopku izjavo v obliki pisnih vlog.1 Sicer pa v skladu s tretjim odstavkom 18. člena ZPPreb-1 upravna enota postopek ugotavljanja stalnega prebivališča uvede po uradni dolžnosti, v postopku pa je izjava lastnika stanovanja lahko en izmed možnih povodov za začetek postopka.
21. Glede navedb tožeče stranke v tožbi o postopku prejemanja pošte, težav pri kopiranju in pritožbe nad delom paznika v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, sodišče pojasnjuje, da ima zavod svoje postopke, v katerih ureja spore s tega področja, in da naslovno sodišče za to ni pristojno. Prav tako priložen DVD ne izkazuje dejstev, ki bi bili pravno relevantni v tem postopku. Na DVD-ju se namreč nahaja „knjiga“ iz katere bo, po navedbah tožeče stranke, razkrita resnica glede dogajanja, ki pa se navezuje na kazniva dejanja, za katera je bila tožeča stranka obsojena v kazenskem postopku.
22. Tožeča stranka pa tudi zgolj pavšalno našteva zatrjevane kršitve ZUP in Ustave RS ter ne pojasni, kako naj bi to vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega upravnega akta. Glede kršitev pravil upravnega postopka je namreč treba izrecno obrazložiti, v čem je kršitev, kako je posamezna kršitev vplivala na končno odločitev in privedla do napačne odločitve, oz. do končne odločitve, pri kateri se poraja dvom v njeno pravilnost. 23. Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, izpodbijana odločba pa je pravilna in zakonita, saj sodišče tudi ni našlo uradno upoštevanih kršitev pravil postopka iz drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.
24. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo v zadevi za odločitev pomembno vprašanje pravilne uporabe prava, to je vprašanje, ali je bil postopek določitve zakonskega prebivališča pravilno izpeljan in ali je zakonsko prebivališče pravilno določeno na naslovu Mestne občine Ptuj. Dejansko stanje, pomembno za odločitev (dejstvo, da je upravni organ po uradni dolžnosti začel postopek ugotavljanja stalnega prebivališča tožeče stranke, ne na pobudo A. A.), pa v zadevi ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).
1 Tako tudi sodna praksa Upravnega sodišča I U 1714/2009 z dne 30. 9. 2010.