Jedro

V zakonu ni zahteve, da bi moralo sodišče prve stopnje svoje ugotovitve na podlagi dolžnikovega soglasja, ki so davčna tajnost, temu pošiljati v izjavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika, da se ga oprosti plačila sodnih taks. Ugotovilo je, da je 24. 5. 2017 prejelo dolžnikov ugovor po izteku roka in predlog, da se ga oprosti plačila sodne takse. Na poziv sodišča je dopolnil predlog z vlogo z dne 26. 9. 2017, v kateri je navedel podatke o svojem materialnem stanju in dal soglasje, da si sodišče samo priskrbi potrebne podatke. Iz podatkov spisa in pridobljenih po uradni dolžnosti izhaja, da dolžnik živi sam v svojem gospodinjstvu. Iz vloge z dne 26. 9. 2017 ne izhaja, da bi moral koga preživljati. V obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje je prejel pokojnino v povprečnem mesečnem neto znesku 558,82 EUR in drug dohodek iz pogodbenega razmerja v povprečnem mesečnem znesku 276,01 EUR. Povprečni mesečni dohodek dolžnika znaša 834,83 EUR in presega z zakonom določen cenzus 595,06 EUR. Po presoji okoliščin, zlasti upoštevaje finančno stanje dolžnika ter višino sodne takse, ki bi jo moral dolžnik plačati (30,00 EUR), kar pomeni, da mu po plačilu sodne takse ostane višji znesek od zakonsko določenega cenzusa, je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse, saj z njenim plačilom ne bi bilo ogroženo njegovo preživljanje, kar je pogoj za oprostitev.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče nedokazano zaključilo, da je poleg pokojnine prejel v zadnjih treh mesecih drug dohodek iz pogodbenega razmerja 276,01 EUR. Tega zneska v predlogu ni navedel in bi ga moralo sodišče pred odločitvijo seznaniti z zneskom ter dokazom zanj. Poleg tega sodišče ni zaključilo, da je znesek dejansko prejel kot denarno izplačilo. Sodišče nima za zaključek, da je znesek dejansko prejel poleg pokojnine, nobenega dokaza, ker ga ni. Sodišče ni navedlo koliko je taksna obveza in bi moralo upoštevati, da je že oproščen plačila sodnih taks ter bi pravilno moralo zavreči dolžnikov predlog, ker je bilo o njem že odločeno v korist dolžnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po peti alineji drugega odstavka 12. člena ZST-1 mora predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks vsebovati soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik dal v vlogi z dne 26. 9. 2017 to soglasje (1. točka obrazložitve), česar v pritožbi ne izpodbija in je razvidno iz spisa (listna št. 35 spisa). Sodišče prve stopnje je nato opravilo poizvedbe pri FURS in ugotovilo prejem drugih dohodkov iz pogodbenega razmerja v povprečnem mesečnem znesku 376,01 EUR (9. točka obrazložitve). Dolžnik v pritožbi navaja zgolj, da tega zneska v predlogu ni navedel in da sodišče nima dokaza, da je ta znesek dejansko prejel. Ne navaja pa, da ga ni prejel. V pritožbi je imel možnost (kot dopustno novoto) pojasniti kaj naj bi ta znesek po njegovem predstavljal in ali ga je dejansko prejel ali ne, vendar tega ni storil. Glede na to, da gre za podatke FURS, ki so davčna tajnost, predstavlja izpis kot dokaz javno listino, ki jo stranka lahko izpodbija v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V zakonu ni zahteve, da bi moralo sodišče prve stopnje svoje ugotovitve na podlagi dolžnikovega soglasja, ki so davčna tajnost, temu pošiljati v izjavo. Zato ne drži, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in da je prejel le pokojnino v mesečnih zneskih 558,82 EUR.

5. Prav tako ne drži, da sodišče prve stopnje ni navedlo koliko je taksna obveza. Navedlo je, da znaša 30,00 EUR (11. točka obrazložitve). Z navedbo, da je bil dolžnik že oproščen plačila sodnih taks, se dolžnik ni skliceval na sklep sodišča prve stopnje niti ga ni predložil in ne izhaja iz spisa. Če bi že bil oproščen plačila sodnih taks, tega ne bi ponovno predlagal, temveč bi se skliceval na sklep.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.