Jedro

Zakonska ureditev iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP predpisuje zavrnitev brezplačne pravne pomoči v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh. To pomeni, da mora tožena stranka pri odločanju opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku, oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled („očitni“) in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku.

V obravnavanem primeru je tožena stranka navedeno presojo opravila na podlagi pregleda listin upravnega spisa. V obrazložitvi navaja določbo 23. člena ZUOPP-1 in določbe 14. člena Pravilnika o organizaciji in načinu dela v komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Razlaga strokovna mnenja obeh komisij (tako prvostopenjske, kot drugostopenjske pred pritožbenim organom) ter zaključuje, da je v primeru, ko se odločitev upravnega organa opira na izvedeniško strokovno mnenje, sodna presoja zadržana, ker Organ za BPP ne more posegati v strokovnost teh mnenj in tudi nima nobenega razloga, da bi kljub nedoslednostim, ki so v teh mnenjih navedena, dvomil v njihovo strokovnost.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, številka Bpp 200/2016 z dne 21. 9. 2016, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo mld. A.A. (mld. tožnica v tem sporu) za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje, v zvezi z vložitvijo tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, številka 6901-1230/2015-8 z dne 1. 3. 2016, v zvezi z odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, številka 60340-20/2016/6 z dne 29. 7. 2016, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Tožena stranka v obrazložitvi navaja postopek vložitve prošnje mld. tožnice dne 15. 9. 2016 za dodelitev brezplačne pravne pomoči in vse okoliščine, ki naj bi po njenem mnenju odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči utemeljevale. Prosilkina družina je upravičena do denarne socialne pomoči v višini 558,48 EUR mesečno in nadomestila za invalidnost v višini 261,24 EUR, to pa je edini prihodek šest članske družine. Tožena stranka navaja določbo prvega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa pogoje, kdaj se izredna brezplačna pravna pomoč dodeli. Ker prosilka glede na prejeta denarna sredstva te okoliščine izpolnjuje, je tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP, presojala še nadaljnje okoliščine in dejstva o zadevi, ki se nanašajo na izpolnitev objektivnega pogoja, to je verjetnosti izgleda za uspeh.

2. V nadaljevanju tožena stranka podrobno navaja obe izdani upravni odločbi, ki jih mld. tožnica s tožbo izpodbija ter določbe Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju ZUOPP-1), na podlagi katerih je po določbi prvega odstavka 23. člena potrebno strokovno mnenje prvo in drugostopenjske komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju KUOPP). Tožena stranka v nadaljevanju še podrobno navaja vse ugotovitve imenovanih komisij (v pritožbenem postopku drugostopenjske komisije) in zaključuje, da je v tovrstnih zadevah, ko se odločitev upravnega organa opira na izvedeniško strokovno mnenje, sodna presoja zadržana. Tako po mnenju tožene stranke, ta ne more posegati v strokovnost mnenj KUOPP, nobenega razloga pa ni, da bi podvomila v strokovnost izvedencev, ki so mnenje pripravili. Na to, po navedbah tožene stranke tudi ne vplivajo manjše nedoslednosti v strokovnem mnenju in je tako obseg sodne kontrole omejen na presojo pravilnosti postopka in uporabo materialnega prava, kar izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča I U 1693/2013 z dne 2. 4. 2014. Glede na navedeno je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila.

3. Mld. tožnica v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistveno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Nepravilna je ugotovitev tožene stranke, da je bil v tem primeru postopek usmerjanja mld. tožnice v šolo s prilagojenim programom uveden na podlagi zahteve njene zakonite zastopnice, ker je bil dejansko uveden na pobudo Osnovne šole B. Zakonita zastopnica mld. tožnice je predlagala samo, da se ji namesto vključitve v takšno osnovno šolo zagotovi ustrezno strokovno pomoč v obstoječi šoli, kot je zagotovljena tudi njeni starejši sestri in še nekaterim drugim otrokom. Oba starša mld. tožnice sta bila o tem, da ima težave pri določenih predmetih seznanjena šele v šolskem letu 2015/2016. Če bi za to vedela že prej in če bi menila, da ima resnične težave, bi se strinjala s preusmeritvijo. Tako pa na to ne pristajata, saj bi prešolanje mld. tožnice zanjo prineslo hudo duševno stisko in nepopravljive posledice, kar bi vplivalo na kakovost njenega življenja v prihodnosti. Po bežnem pregledu upravnega spisa, ko tožena stranka samo povzema njegovo vsebino, ni mogoče presoditi dejanskega stanja in ugotoviti ali so zbrani dokazi utemeljeni ali ne. Povzemanje navedb iz obeh upravnih odločb ne zadostuje za oceno, da je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljena. Ni mogoče prezreti, da mld. tožnica tekom postopka ni imela strokovne pomoči, ampak je bila prepuščena sama sebi oziroma jo je zastopala mati kot zakonita zastopnica, ki je po narodnosti Albanka in slabo razume slovenski jezik. Tako tudi ni razumela strokovnega mnenja KUOPP prve stopnje, na katerega naj bi starša mld. tožnice podala pripombe, kar je posledično pripeljalo do tega, da naj bi se starša s strokovnim mnenjem strinjala. Sklicevanje tožene stranke, da sledi mnenju organa druge stopnje je zmotno, ker je organ druge stopnje samo presojal mnenje prvostopenjskega organa na podlagi listin, medtem ko dejanskemu stanju, ki se močno razlikuje, ni sledil. 4. Tožena stranka je z odločitvijo, da postopek s tožbo v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh, dejansko že prejudicirala odločitev, kar je nedopustno. S tem se je spustila v pravno presojo predmetne zadeve in gre za absolutno prekoračitev pristojnosti upravnega organa.

5. O (ne)pravilnostih zaključkov v izpodbijanih odločbah tako dejanskih, kot pravnih, lahko odloča le sodišče v rednem sojenju, ne pa tožena stranka. Odločitev je tako v nasprotju z 22. členom Ustave, ker mld. tožnici prepričuje uresničitev pravice do enakega varstva pravic v upravnem postopku in krši pravico do sodnega varstva ter onemogoča zastopanje s pomočjo strokovno usposobljenega pooblaščenca. S tem je kršena tudi ustavno varovana pravica mld. tožnice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Kršena pa ji je tudi pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.

6. Tožnica predlaga, da se tožbi ugodi in da se odločba kot nezakonita odpravi ter da se ji dodeli izredna brezplačna pravna pomoč v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje, v zvezi z vložitvijo tožbe zoper izpodbijani odločbi v upravnem sporu. Predlaga tudi povrnitev vseh specificiranih stroškov postopka.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavanem primeru je sporna odločitev tožene stranke, s katero je bila zavrnjena prošnja mld. tožnice za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, v zvezi z vložitvijo tožbe v upravnem sporu zoper obe upravni odločbi, izdani v postopku usmeritve mld. tožnice v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in njeno vključitvijo v drugo šolsko ustanovo.

10. Pogoje za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči določa 12. člen v zvezi s 24. členom ZBPP. Po slednji določbi se pri presoji upravičenosti prosilca do brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da (kot predpisuje prva alinea te zakonske določbe) zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Zakonska ureditev iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP predpisuje zavrnitev brezplačne pravne pomoči v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh. To pomeni, da mora tožena stranka pri odločanju opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku, oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled („očitni“) in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku. Upravno sodišče je že v sodbah I U 1076/2015 in III U 18/2016 pojasnilo, da pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oziroma zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč (sodba I U 786/2015).

11. V obravnavanem primeru je tožena stranka navedeno presojo opravila na podlagi pregleda listin upravnega spisa. V obrazložitvi navaja določbo 23. člena ZUOPP-1 in določbe 14. člena Pravilnika o organizaciji in načinu dela v komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Razlaga strokovna mnenja obeh komisij (tako prvostopenjske, kot drugostopenjske pred pritožbenim organom) ter zaključuje, da je v primeru, ko se odločitev upravnega organa opira na izvedeniško strokovno mnenje, sodna presoja zadržana, ker Organ za BPP ne more posegati v strokovnost teh mnenj in tudi nima nobenega razloga, da bi kljub nedoslednostim, ki so v teh mnenjih navedena, dvomil v njihovo strokovnost. 12. Tožena stranka je samo na podlagi citirane pravne podlage in povzetka strokovnih mnenj obeh komisij neutemeljeno presodila, da mld. tožnica nima izgledov za uspeh v tem postopku preusmeritve v prilagojen izobraževalni program. Utemeljeni so tako tožbeni ugovori, ki se nanašajo na uporabo določb tretjega odstavka 24. člena ZBPP, da je tožena stranka odločitev utemeljila samo z povzetki teh mnenj in že s tem v bistvu vsebinsko odločila o zadevi. Tožena stranka je torej opravila podrobno vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki pa presega standard očitnosti, za kar pa nima zakonske podlage (tako tudi sodbi I U 357/2013 in II U 67/2014). Ker sodba temelji na nepravilni uporabi 24. člena ZBPP, je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), tožbi ugodilo in odločbo odpravilo. Mld. tožnica sicer predlaga, da naj sodišče samo odloči o stvari, vendar po presoji sodišča ni izpolnjen noben izmed razlogov iz 65. člena ZUS-1, ker gre samo za nepravilno uporabo materialnega predpisa.

13. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je mld. tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, mld. tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek, ker je mld. tožnico zastopal odvetnik, ki je davčni zavezanec, poviša še za 22% DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).