Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je nabavna vrednost kapitala (poslovnega deleža) določena s pogodbo o ustanovitvi nakupne opcije, ali pa se davčno osnovo oziroma nabavno vrednost kapitala (poslovnega deleža) ob njegovi pridobitvi, to je ob učinkovanju nakupne opcije, določa z ugotovitvijo njegove tržne vrednosti.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je nabavna vrednost kapitala (poslovnega deleža) določena s pogodbo o ustanovitvi nakupne opcije, ali pa se davčno osnovo oziroma nabavno vrednost kapitala (poslovnega deleža) ob njegovi pridobitvi, to je ob učinkovanju nakupne opcije, določa z ugotovitvijo njegove tržne vrednosti?

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 42153-1217/2017-1 z dne 16. 12. 2017, s katero je bila tožniku odmerjena in v plačilo naložena dohodnina od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v znesku 26.615,30 EUR in obresti za čas od poteka rokov za vložitev napovedi za odmero dohodnine do vložitve davčne napovedi po obrestni meri 3 % letno. Odločeno je bilo tudi o roku za plačilo, začetku teka zamudnih obresti, nesuspenzivnosti pritožbe, stroških postopka ter, da se izračunana in plačana dohodnina šteje kot dokončen davek. Zoper prvostopenjsko odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance z odločbo, št. DT-499-05-23/2018-2 z dne 28. 2. 2019 kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča izhaja, da je sprejelo stališče toženke, da se v zvezi z določitvijo dobička iz kapitala (davčne osnove) v skladu z drugim odstavkom 98. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) kot vrednost kapitala ob pridobitvi upošteva vrednost kapitala kot je navedena v pogodbi o ustanovitvi nakupne opcije z dne 18. 6. 2017, tj. 20.221,30 EUR. Po stališču sodišča se ta določa po primerljivih tržnih cenah le, če kapital ni pridobljen na podlagi pogodbe ali če vrednost kapitala v času pridobitve iz pogodbe ni razvidna. Kar pa ni primer obravnavane zadeve.

3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagal, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pravnega vprašanja, o katerem se še ni izreklo, je pa pomembno za razvoj prava preko sodne prakse.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na pravilno razlago drugega odstavka 98. člena ZDoh-2, ki določa: "_Za nabavno vrednost kapitala iz prvega odstavka tega člena se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve. Če kapital ni pridobljen na podlagi pogodbe ali če vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, se za nabavno vrednost kapitala šteje vrednost kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Če je bil kapital pridobljen po 1. točki 95. člena tega zakona ali na podlagi darilne pogodbe, se za nabavno vrednost kapitala v času pridobitve šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila, če davek ni bil odmerjen, pa primerljiva tržna cena kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili._"

6. Vrhovno sodišče bo namreč lahko odgovorilo na vprašanje, ali je v primerih, ko je kapital (poslovni delež) pridobljen na podlagi uresničitve nakupne opcije, v zvezi z določitvijo dobička iz kapitala (davčne osnove) kot vrednost kapitala ob pridobitvi relevantna vrednost, ki je navedena v pogodbi o ustanovitvi opcije, ali pa se vrednost kapitala določi z upoštevanjem vrednosti, ki izhaja iz glavne pogodbe, s katero torej opcijski upravičenec sprejme ponudbo, ki izhaja iz opcijske pogodbe. Oziroma, v obeh primerih, ob odsotnosti izrecnega pogodbenega dogovora, primerljiva tržna cena kapitala ob sklenitvi ene ali druge pogodbe (ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili).

7. Sodna praksa Vrhovnega sodišča glede zastavljenega vprašanja se še ni oblikovala, odgovor pa se nedvomno nanaša na širok krog davčnih zavezancev in s tem tudi na bodočo davčno upravno in sodno prakso v velikem številu primerov.

8. Zato je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.