Jedro

Po določbah ZOUTI za izrek inšpekcijskega ukrepa zaradi kršitve prepovedi iz 10. člena ZOUTI ni pravno pomembno, kdo je lastnik reklamnih napisov, s katerimi se reklamirajo tobačni izdelki v nasprotju z 10. členom ZOUTI, niti, na čigavi lastnini so reklamni napisi postavljeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 325/97-10 z dne 30.9.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 15.1.1997. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote L. z dne 18.11.1996, s katero je bilo odločeno: da se tožeči stranki prepoveduje reklamiranje tobačnih izdelkov na dveh svetlobnih napisih "..." na gostinskem objektu - bistroju "...", (1.točka izreka) in odreja odstranitev navedenih svetlobnih napisov v roku 24 ur po prejemu odločbe, sicer ju bo odstranil inšpekcijski organ na stroške tožeče stranke (2. točka izreka); da pritožba proti tej odločbi ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka) in, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (4. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja sodišče prve stopnje, da je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Zakon o prepovedi uporabe tobačnih izdelkov (Uradni list RS, št, 75/96, v nadaljevanju ZOUTI) določa ukrepe za omejevanje uporabe tobačnih izdelkov in ukrepe za preprečevanje njihovih škodljivih vplivov na zdravje. Med ukrepi za zmanjšanje uporabe tobačnih izdelkov je v 10. členu ZOUTI določena prepoved neposrednega in posrednega reklamiranja tobaka in tobačnih izdelkov. Izjeme so določene v 11.členu ZOUTI: dovoljeno je le reklamiranje v obliki in podobi zaščitene blagovne znamke ali logotipa na priboru za kajenje, na in v poslovnih prostorih gospodarskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo na debelo tobačnih izdelkov, in na izveskih prodajaln tobačnih izdelkov in v njih. Pri tem niso pravno pomembna vprašanja lastnine reklamnega materiala. Izpodbijana odločba temelji na predhodno izvedenem ugotovitvenem postopku, v katerem je organ prve stopnje ugotovil vsa za odločitev pravno pomembna dejstva, in sicer, da svetlobna napisa pomenita tobačne izdelke "...", da se nahajata na objektu, v katerem opravlja gostinsko dejavnost tožeča stranka, in da se tam nahajata očitno z njenim soglasjem. Zato je tožbeni ugovor, da je odločitev tožeče stranke nepravilna, ker tožeča stranka ni lastnik svetlobnih napisov, ti pa tudi niso postavljeni na njegovi lastnini, neutemeljen.

V pritožbi uveljavlja tožeča stranka vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Ponovno navaja, da sporna svetlobna napisa nista njena last. Zato ju brez privolitve T. tovarne, d.o.o., L., ni mogla odstraniti. Gostinski obrat "..." pa je tudi prodajalna tobačnih izdelkov. Zato je reklamiranje dovoljeno, v kolikor reklama ne presega 7 m2. Svetlobna napisa na gostinskem lokalu sta v okviru dovoljenih dimenzij. Zato je odreditev njune odstranitve neutemeljena. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo obravnavanje.

V odgovoru na pritožbo navaja tožena stranka, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Ne strinja se s trditvijo tožeče stranke, da naj bi bil gostinski obrat "..." prodajalna tobačnih izdelkov zato, ker lahko gostje v njem kupijo tudi tobačne izdelke. Prodajalna tobačnih izdelkov je namreč specializirana prodajalna, v kateri se opravlja le dejavnost trgovine na drobno s tobačnimi izdelki.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodiša je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke in za zavrnitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Po določbah ZOUTI za izrek inšpekcijskega ukrepa zaradi kršitve prepovedi iz 10. člena ZOUTI ni pravno pomembno, kdo je lastnik reklamnih napisov, niti na čigavi lastnini so postavljeni. Za izrek takšnega inšpekcijskega ukrepa gospodarski družbi zadostuje ugotovitev, da se na poslovnih prostorih, kjer opravlja gospodarska družba svojo dejavnost, reklamirajo tobačni izdelki v nasprotju z 10. členom ZOUTI. Zato tožeča stranka s pritožbenim ugovorom, da sporna reklamna napisa nista njena last, ne more uspeti.

Pritožbeni ugovor, da sporen inšpekcijski ukrep ni zakonit, ker naj bi bil gostinski obrat "..." tudi prodajalna tobaka, ni upošteven. Po 1. odstavku 71. člena ZUS sme namreč pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, če je postopek tekel brez glavne obravnave, pa do konca postopka na prvi stopnji. Iz spisov je razvidno, da gre za pritožbeno novoto, glede katere tožeča stranka ni izkazala, da je brez svoje krivde ni mogla navesti do konca upravnega spora na prvi stopnji.

Pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 73. člena ZUS, ker je spoznalo, da niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.