Jedro

Pravni vprašanji, ki ju v predlogu zastavlja tožnik, se nanašata na odločitev o zavrženju pritožbe, vročene sodišču po faksu. Pri obeh vprašanjih tožnik izhaja iz predpostavke, da je prišlo do napake v delovanju faksa sodišča. S tem nedovoljeno širi trditveno podlago: v pritožbi, ki jo je pritožbeno sodišče zavrnilo, ni zatrjeval, da bi bil v okvari faks sodišča, na kar se je oprlo tudi pritožbeno sodišče, ko je upoštevalo, da tožnik ni ne trdil in ne dokazal napake v delovanju faksa sodišča. V predlogu zastavljeni vprašanji se torej nanašata na drugačno dejansko podlago od tiste, na kateri temelji odločitev pritožbenega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožnikovo pritožbo, prejeto po faksu, zavrglo kot nepopolno, češ da ne vsebuje podpisa pooblaščenke, označbe izpodbijane sodbe in obsega izpodbijanja ter da jo je prejelo le deloma, pri čemer tožnik ni dokazal napake v delovanju faksa; osebno vloženo pritožbo tožnika je prvostopenjsko sodišče zavrglo kot prepozno.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo. Pojasnilo je, da ga tožnik ni prepričal, da je sodišče prve stopnje zadnji dan pritožbenega roka po faksu prejelo prav takšno vlogo, kakršno je naslednjega dne vložil neposredno v vložišču, pač pa je prejelo le del pritožbe (manjkale so posamezne strani). Tožnik ni dokazal, da bi šlo za napako v delovanju faksa prvostopenjskega sodišča, riziko za pravilno delovanje faksa svoje pooblaščenke pa nosi tožnik sam. Iz podatkov v spisu je drugostopenjsko sodišče sklepalo, da je prišlo do napake v delovanju faksa pošiljatelja in ne prejemnika. Tisti del pritožbe, ki ga je prvostopenjsko sodišče po faksu prejelo, je nepopoln, nepopolne vloge, ki jo je sestavil odvetnik, pa sodišče ne vrača v popravo. Naslednji dan osebno vložena pritožba je bila prepozna.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sklep pritožbenega sodišča glede dveh pravnih vprašanj: (i) ali lahko sodišče zaradi napake na tehnični opremi sodišča zavrne sodno varstvo tožeči stranki, sklicujoč se na dejstvo, da ima tožnik kvalificirano zastopnico, ki mora računati tudi na napake v delovanju faksa (pri čemer iz listin, prejetih po faksu, ni ugotoviti, da bi tožnik sploh imel zastopnico) in (ii) ali je sodišče v svoji funkciji odločanja dolžno preverjati in zagotavljati delovanje lastnih materialnih suportov (tehnične opreme), zlasti tistih, ki so (zaradi rokov) posebnega pomena za pravno varstvo pravnih subjektov (faks, informacijska oprema, delovanje vložišča).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Obe pravni vprašanji, ki ju v predlogu zastavlja tožnik, se nanašata na odločitev o zavrženju pritožbe, vročene sodišču po faksu. Pri obeh vprašanjih tožnik izhaja iz predpostavke, da je prišlo do napake v delovanju faksa sodišča. S tem nedovoljeno širi trditveno podlago: v pritožbi, ki jo je pritožbeno sodišče zavrnilo, ni zatrjeval, da bi bil v okvari faks sodišča, na kar se je oprlo tudi pritožbeno sodišče, ko je upoštevalo, da tožnik ni ne trdil in ne dokazal napake v delovanju faksa sodišča. V predlogu zastavljeni vprašanji se torej nanašata na drugačno dejansko podlago od tiste, na kateri temelji odločitev pritožbenega sodišča. Da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede določenega pravnega vprašanja, mora biti to pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), vendar mora biti hkrati pomembno tudi za odločitev v konkretni zadevi. V obravnavanem primeru temu ni tako. Zato niso podani prej navedeni pogoji za dopustitev revizije in je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).