Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če so toženi stranki delavke tožeče stranke res zagotovile, da delavci, s katerimi je nameravala skleniti pogodbe o zaposlitvi, ustrezajo pogojem Pogodbe, je bila upravičeno v dobri veri, da je s sklenitvijo štirih pogodb o zaposlitvi izpolnila svoje obveznosti po pogodbi. Na drugi strani pa je, spet ob predpostavki resničnosti teh trditev, tožeča stranka sama povzročila situacijo, ki je v Pogodbi opredeljena kot kršitev pogodbe in ki je dejanska podlaga uveljavljanega tožbenega zahtevka, s tem da je toženo stranko zavedla, da s sklenitvijo pogodb o zaposlitvi izpolnjuje Pogodbo.
Ker je tožena stranka že zaposlila štiri delavce za nedoločen čas, kot se je zavezala po pogodbi in za kar je dobila nasprotno izpolnitev, bi bilo treba nastalo situacijo obravnavati analogno z naknadno nemožnostjo izpolnitve, za katero je odgovorna tožeča stranka.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP/99 (ur.l. RS 26/99) postopek nadaljevalo po določilih ZPP/77 (Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90).
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 166.902,00 SIT s pp. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da tožena stranka ni izpolnila pogodbe o sofinanciranju novih delovnih mest z namenom zaposlovanja brezposelnih oseb (priloga A 2, v nadaljevanju Pogodba), ker zaposleni B. A. ni bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Zato je skladno določilom pogodbe dolžna tožena stranka vrniti s pogodbo pridobljeni znesek.
Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.
Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.
Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
V izpodbijani sodbi ni razlogov o trditvah tožene stranke iz odgovora na tožbo, - da je tožena stranka podala razpis za zaposlitev vseh štirih delavcev, ki jih je kasneje zaposlila za nedoločen čas, pri enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, in - da so mu pristojne delavke enote zavoda za zaposlovanje zagotovile, da bodo razpisana dela posredovana delavcem, ki ustrezajo pogojem Pogodbe.
Te trditve so pravno pomembne. Če so toženi stranki delavke tožeče stranke res zagotovile, da delavci, s katerimi je nameravala skleniti pogodbe o zaposlitvi, ustrezajo pogojem Pogodbe, je bila upravičeno v dobri veri, da je s sklenitvijo štirih pogodb o zaposlitvi izpolnila svoje obveznosti po pogodbi. Na drugi strani pa je, spet ob predpostavki resničnosti teh trditev, tožeča stranka sama povzročila situacijo, ki je v Pogodbi opredeljena kot kršitev pogodbe in ki je dejanska podlaga uveljavljanega tožbenega zahtevka, s tem da je toženo stranko zavedla, da s sklenitvijo pogodb o zaposlitvi izpolnjuje Pogodbo. Če pa bi bilo tako, tožene stranke ne morejo bremeniti v Pogodbi dogovorjene posledice neizpolnitve pogodbe. Za očitano neizpolnitev je odgovorna tožeča stranka sama. In ker je tožena stranka že zaposlila štiri delavce za nedoločen čas, kot se je zavezala po pogodbi in za kar je dobila nasprotno izpolnitev, bi bilo treba nastalo situacijo obravnavati analogno z naknadno nemožnostjo izpolnitve, za katero je odgovorna tožeča stranka (prim. 138. čl. ZOR). To pa pomeni, da bi obveznost tožene stranke, da vrne valorizirani znesek prejetih finančnih sredstev za zagotovitev štirih novih delovnih mest po Pogodbi zaradi (delne) neizpolnitve pogodbe ugasnila.
Iz doslej razloženega sledi, da za odločitev o tožbenem zahtevku ne zadostuje dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni izpolnila Pogodbe. Upoštevaje trditve tožene stranke je v konkretnem primeru pomemben tudi razlog za očitano neizpolnitev. O tem pa dejanska podlaga doslej ni bila izčrpana. Zato je podan pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in s tem razveljavitveni razlog iz 3. odst. 370. čl. ZPP/77. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa. Napotki za novo sojenje so vsebovani že v dosedanji obrazložitvi.