Jedro

Napoved pritožbe je procesna predpostavka za vložitev pritožbe zoper obrazloženo sodbo, ki jo sodišče izdela le v primeru, če stranka predloži dokaz o plačilu sodne takse za pritožbo, kar je taksna obveznost, ki nastane ob napovedi pritožbe (glej tretji in četrti odstavek 496. člena ter drugi odstavek 497. člena ZPP). Pravna posledica opustitve plačila predpisane takse za pritožbo tudi po opominu pa je presumpcija umika napovedi pritožbe (glej tretji odstavek 497. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zato, ker tožena stranka sodne takse za napoved pritožbe ni plačala niti po opominu, štelo, da je navedeno pravno sredstvo umaknila. Proti takemu sklepu se je pravočasno pritožil toženec. V pritožbi ni oporekal v izpodbijanem sklepu ugotovljenim dejstvom, pač pa je navedel, da se s taksnim opominom zaradi previsoke takse ni strinjal. Pritožba ni utemeljena. Napoved pritožbe je procesna predpostavka za vložitev pritožbe zoper obrazloženo sodbo, ki jo sodišče izdela le v primeru, če stranka predloži dokaz o plačilu sodne takse za pritožbo, kar je taksna obveznost, ki nastane ob napovedi pritožbe (glej tretji in četrti odstavek 496. člena ter drugi odstavek 497. člena ZPP). Pravna posledica opustitve plačila predpisane takse za pritožbo tudi po opominu pa je presumpcija umika napovedi pritožbe (glej tretji odstavek 497. člena ZPP). O vsem navedenem je bil toženec ob prejemu sodbe, ki jo je prvostopno sodišče izdalo v skladu s prvim odstavkom 496. člena ZPP (redna št. 11 spisa), pravilno poučen. Ker pa svoje taksne obveznosti tudi po prejemu opomina (povratnica k redni št. 13 spisa) ni izpolnil, je sodišče prve stopnje v skladu s pravilno uporabljenimi določbami ZPP štelo, da je napoved pritožbe umaknil. S temi razlogi je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP). V zvezi z neupoštevanimi pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče le še dodaja: če se toženec ni strinjal z višino terjane sodne takse, potem bi moral sodišču prve stopnje podati zahtevo za izdajo odločbe o odmeri takse (prvi odstavek 27. člena ZST). Sicer pa je bila, glede na vrednost spornega predmeta, toženčeva taksna obveznost povsem pravilno določena (glej 1. in 7. točko tarifne št. 3 ZST). Pritožbene navedbe glede, po mnenju pritožnika, napačnega upoštevanja osemdnevnih reklamacijskih rokov za les, ki se nanašajo na sodbo v tem gospodarskem sporu, pa so zaradi toženčeve opustitve napovedi pritožbe povsem neupoštevne.