Jedro

Iz teh ugotovitev pa izhaja, da drugotoženec ni zamudil (oz. izostal iz) naroka iz takega razloga, da bi opravičeval vrnitev v prejšnje stanje. Sodišči sta pri tej ugotovitvi izhajali iz predloženega zdravniškega potrdila in sta ga tudi pravilno ocenili. Nobena kršitev določb pravdnega postopka ni, če je prvostopenjsko sodišče zapisalo, da je imel drugotoženec "le vročino" namesto "visoko vročino".

Pravilno je ocenilo, da vročina ni bila takšna, da drugotoženec zaradi nje ni mogel storiti ničesar, da bi svoj izostanek opravičil. To nenazadnje izhaja iz navedb pooblaščenca tožene stranke, da je drugotoženec telefoniral na sodišče, vendar ga niso prevezali k sodniku in zato ni mogel svojega izostanka opravičiti. Če je lahko telefoniral na sodišče, bi lahko tam pustil sporočilo, zahteval zapis uradnega zaznamka ali pa telefoniral odvetniku in ga pooblastil za pristop na narok, ki bi ga lahko pisno kasneje odobril. Vsekakor pa bi lahko preprečil izdajo sodbe zaradi izostanka s tem, da bi vložil odgovor na tožbo, k čemur ga je med drugim sodišče prve stopnje pozvalo (odredba na listni št. 5 spisa). V odgovoru na tožbo bi lahko navedel vse procesne in vsebinske ugovore proti tožbi in tožbenemu zahtevku (2. odst. 277. čl. ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Ocenilo je, da drugotoženec naroka, na katerem je bila izdana sodba zaradi izostanka, ni zamudil iz opravičenega razloga, razlogi za prvotoženko pa sploh niso navedeni v predlogu. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo drugotoženca kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

Zoper odločitev pritožbenega sodišča je drugotoženec vložil pravočasno revizijo in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal spremembo izpodbijanih sklepov tako, da bo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodeno, podrejeno pa razveljavitev sklepov in vrnitev prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V obširni reviziji povzema razloge sodišč prve in druge stopnje in jih graja, češ da sta sodišči kršili določila pravdnega postopka s tem, ko nista izvedli vseh dokazov, da je obrazložitev sklepov v nasprotju z vsebino zdravniškega potrdila, ker je sodišče zapisalo, da je imel drugotoženec "le vročino" in ne da je imel visoko vročino. Sodišči nista pravilno upoštevali zdravniškega potrdila, ki je javna listina, oni pa mu nista verjeli. Če sta dvomili v točnost podatkov v zdravniškem potrdilu, čeprav ne bi smeli, bi morali izvesti dodatne dokaze in vsaj zaslišati zdravnika, ki je napisal zdravniško potrdilo. Sodišče prve stopnje bi moralo prekiniti pravdni postopek, saj je bil nad prvotoženo stranko uveden stečajni postopek. Razlog za prekinitev je predvsem v tem, da je bila tožba vložena zoper obe toženi stranki, ki naj bi po tožbenem zahtevku odgovarjali solidarno. Iz tega izhaja, da bi moral biti postopek prekinjen zoper obe stranki. Sodišče druge stopnje ni zavzelo stališča o očitani kršitvi postopka zaradi prekoračenega roka za izdajo odločbe. Sicer pa je treba predlog za razveljavitev sodbe zaradi vrnitve v prejšnje stanje šteti kot nasprotovanje tožbenemu zahtevku in je zato mogoče predlog za vrnitev v prejšnje stanje šteti za pritožbo zoper sodbo.

Drugostopenjsko sodišče pa je kršilo pravdni postopek tudi s tem, ko se ni izreklo o ugovarjani pasivni legitimaciji drugotoženca.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386.člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP v postopku ni bilo.

Izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje v reviziji po določilu 3. odst. 385. člena ZPP ni dovoljeno in je revizijsko sodišče na te ugotovitve vezano. Iz teh ugotovitev pa izhaja, da drugotoženec ni zamudil (oz. izostal iz) naroka iz takega razloga, da bi opravičeval vrnitev v prejšnje stanje. Sodišči sta pri tej ugotovitvi izhajali iz predloženega zdravniškega potrdila in sta ga tudi pravilno ocenili. Nobena kršitev določb pravdnega postopka ni, če je prvostopenjsko sodišče zapisalo, da je imel drugotoženec "le vročino" namesto "visoko vročino". Pravilno je ocenilo, da vročina ni bila takšna, da drugotoženec zaradi nje ni mogel storiti ničesar, da bi svoj izostanek opravičil. To nenazadnje izhaja iz navedb pooblaščenca tožene stranke, da je drugotoženec telefoniral na sodišče, vendar ga niso prevezali k sodniku in zato ni mogel svojega izostanka opravičiti. Če je lahko telefoniral na sodišče, bi lahko tam pustil sporočilo, zahteval zapis uradnega zaznamka ali pa telefoniral odvetniku in ga pooblastil za pristop na narok, ki bi ga lahko pisno kasneje odobril. Vsekakor pa bi lahko preprečil izdajo sodbe zaradi izostanka s tem, da bi vložil odgovor na tožbo, k čemur ga je med drugim sodišče prve stopnje pozvalo (odredba na listni št. 5 spisa). V odgovoru na tožbo bi lahko navedel vse procesne in vsebinske ugovore proti tožbi in tožbenemu zahtevku (2. odst. 277. čl. ZPP). Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da se ni bilo dolžno ukvarjati z vsebinskimi ugovori glede pasivne legitimacije in drugimi ugovori vsebinske narave. Dolžno je bilo odločati le o tistem delu pritožbe, ki se nanaša na izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in še to le v tistem obsegu, v katerem je bila pritožba vložena (le glede drugotoženca, kot je to izrecno zapisano; 381. čl. v zvezi s 365. čl. ZPP). Navedbe stranke, da predlaga razveljavitev izdane sodbe in vrnitev zadeve v stanje pred izdajo sodbe, niti s besedo pa ne pove nič o pritožbi, namreč ni mogoče razumeti drugače kot pa le predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ni bilo kršeno materialno pravo s tem, ker sodišče druge stopnje ni ničesar zapisalo o ugovoru pasivne legitimacije.

Sodišče prve stopnje je izvedlo vse dokaze, ki jih je predlagal pooblaščenec tožene stranke. Če je ta menil, da je potrebno ali primerno zaslišanje zdravnika, ki je izdal zdravniško potrdilo, bi to lahko (in moral) predlagati. Sodišče je v takem primeru, kot je obravnavani, vezano na dokazne predloge strank. Ne gre za kršitve določb pravdnega postopka, če je sodišče opravilo narok v odsotnosti drugotoženca, ki ni prejel vabila na narok o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, čeprav mu ga je sodišče poslalo. Pravilno je bil vabljen njegov pooblaščenec (138.čl. ZPP). Nadaljnje navedbe ali je sodišče hotelo zaslišati drugotoženca, pa so le ugibanja njegovega pooblaščenca.

Sodišče druge stopnje je že pravilno zapisalo, da je bil stečaj uveden nad prvotoženo stranko in da zato ni bilo razlogov za prekinitev postopka z drugotožencem. Res sta toženca zavezana po sodbi solidarno, vendar pa gre v njunem razmerju za navadno sosporništvo in zato ni nobenega razloga za prekinitev postopka proti drugotožencu. Roka za izdelavo sodne odločbe iz 335. in 337. čl. ZPP sta po svoji vsebini instrukcijska in njuna prekoračitev ni navedena med kršitvami določb pravdnega postopka v 354. čl. ZPP.

Prekoračitev roka tudi ni razlog, ki bi vplival na zakonitost izdanega sklepa in ker torej ne gre za kršitev postopka, se drugostopenjskemu sodišču o tem ni bilo potrebno izjaviti ter tako ni zagrešilo nobene nadaljnje kršitve postopka.

Po vsem povedanem je očitno, da revizija pooblaščenca drugotoženca ni utemeljena in jo je zato moralo revizijsko sodišče zavrniti.