Jedro

Sklicevanje sodišča na načelo dispozitivnosti je v predmetni zadevi napačno, saj gre za vpis po uradni dolžnosti na podlagi listine iz tretje alineje 8. točke 40.člena ZZK-1 v zvezi z določbo 117. a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2. FURS torej ni predlagatelj tega postopka, ampak je organ, ki je zemljiškoknjižnemu sodišču poslal listino, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK-1).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne pomočnice se razveljavita, zadeva pa vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu zavrnilo ugovor udeleženca postopka (Finančnega urada Ljubljana) zoper sklep, s katerim je bil v postopku po uradni dolžnosti zavrnjena vknjižba hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke na podlagi odločbe Finančnega urada Ljubljana, ker se znesek terjatve v odločbi ni ujemal z zneskom predznamovane pravice. Vpis bi bil v nasprotju z načelom dispozitivnosti.

2. Udeleženec postopka se zoper sklep pritožuje. Pojasnjuje potek postopka. Da se zneska po opravljenem upravnem postopku odmere davka ne bosta popolnoma ujemala, je realno pričakovati. V predlogu za predznambo predlagatelj ni navedel zneska, ampak je poslal le odločbo o odmeri dohodnine za leto 2017 za zavezanca. Opozarja na določbo 48. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), po kateri se predznamovana pravica pridobi v obsegu, v katerem je predznamba te pravice upravičena, v predmetni zadevi je upravičena le do višine 119.272,16 EUR. Sklicevanje na odločbo VSK CDn 21/2013 ni utemeljeno, saj gre za drugačno zadevo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sklicevanje sodišča na načelo dispozitivnosti je v predmetni zadevi napačno, saj gre za vpis po uradni dolžnosti na podlagi listine iz tretje alineje 8. točke 40.člena ZZK-1 v zvezi z določbo 117. a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2)1. FURS torej ni predlagatelj tega postopka, ampak je organ, ki je zemljiškoknjižnemu sodišču poslal listino, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK-1).

5. Predmet zavarovanja s predznambo hipoteke je pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, zato v sklepu o predznambi ugotovljena višina še ni končna višina. Gre namreč za odločitev, ki je začasna2. Po določbi drugega odstavka 48. člena ZZK-1 se predznamovana pravica pridobi v obsegu, v katerem je predznamba upravičena. V predmetni zadevi to pomeni, da se je z izdajo dohodninske odločbe izpolnil pogoj za pridobitev zastavne pravice za zavarovanje terjatve v višini 119.272,16 EUR (kar je v okviru terjatve glede katere je bila dovoljena zaznamba in znaša 119.272,21 EUR). Stališče, da naj pogoji za vpis zaradi neujemanja med zneskom iz listine in zneskom v predznambi ne bi bili izpolnjeni, je zato napačno.

6. Pritožba je na podlagi povedanega utemeljena. Ker nasprotni udeleženec v dosedanjem postopku ni imel možnosti izjave, je bilo treba oba v postopku izdana sklepa razveljaviti in zadevo vrniti zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Zato je neutemeljeno tudi sklicevanje na zadevo Cdn 21/2013, v kateri je šlo za vpis na predlog in je zanj torej veljalo načelo dispozitivnosti. 2 Primerjaj odločbo Upravnega sodišča RS I U 1575/2015