Jedro

V konkretnem primeru ni izpolnjen objektivni zakonski pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Tožeča stranka v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo tožene stranke, kot je predhodno podrobneje povzeta, in konkretno ne navaja kakršnihkoli dejanskih ali pravnih razlogov, zaradi katerih ne bi bila pravilna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dodatnih pripravljalnih vlog ter za zastopanje pred sodiščem v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod I U 1301/2019, zavrne.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je na podlagi vpogleda v U vpisnik sodišča ter sodni spis, ki se pri upravnem sodišču RS vodi pod I U 1301/2019, ugotovila, da tožeča stranka zaproša za dodelitev BPP v upravnem sporu, v katerem s tožbo izpodbija odločbo Bpp 369/2018 z dne 21. 6. 2019 Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je razrešilo odvetnika A.A. in odločilo, da tožeči stranki dodeljena izredna BPP, ki ji je bila dodeljena z odločbo Bpp 369/2018 z dne 15. 2. 2018, v zvezi z odločbo o razrešitvi in postavitvi drugega odvetnika z dne 3. 7. 2018, preneha in se šteje, da ji BPP ni bila odobrena. V nadaljevanju tožena stranka navaja, da je na podlagi vpogleda v sodni spis in iz spisa pridobljeno dokumentacijo ugotovila, da je tožeča stranka zoper odločbo o Bpp 369/2018 z dne 21. 6. 2019 že vložila tožbo, v kateri je obsežno navedla razloge, zaradi katerih se z odločbo ne strinja. Dodaja, da je tožeča stranka v zadevi, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod I U 1301/2019 vložila vlogo, v kateri je že vloženo tožbo dopolnila tudi s predlogom za zaslišanje prič, istočasno pa je vložila tudi prošnjo za dodelitev BPP, ki pa je bila nepopolna. Pred dopolnitvijo prošnje za dodelitev BPP je tožeča stranka vložila novo pripravljalno vlogo, v kateri je ponovila že dan predlog za zaslišanje prič. Na podlagi navedenega je tožena stranka zaključila, da skladno z 20. členom in 52. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in glede na dejstvo, da tožeča stranka v prošnji za dodelitev BPP ni podala niti laičnih navedb, da ob vložitvi tožbe določenih dejstev in dokazov ni mogla predložiti oziroma navesti, sodišče dodatnih prosilkinih pripravljalnih vlog, tudi skladno z že sprejeto sodno prakso1, ne bi moglo upoštevati, saj tožeča stranka po poteku roka za vložitev tožbe novih dejstev in dokazov ne more uspešno uveljavljati v postopku upravnega spora. Ker tožeča stranka z dodatnih pripravljalnih vlog nima verjetnega izgleda za uspeh, saj dodatno vložene pripravljalne vloge ne bi mogle vplivati na končno odločitev sodišča v upravnem sporu, tožena stranka ugotavlja, da tožeča stranka ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev dodatnih pripravljalnih vlog.

3. Ker mora prosilec za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj po ZBPP, tožena stranka ugotavlja, da je treba prošnjo tožeče stranke na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno že iz razloga, ker tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

4. Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja, in dodaja, da si Služba za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani že nekaj mesecev prizadeva, da ne bi prejemala BPP v zadevah, ki so pomembne za njen ekonomski in socialni položaj, kjer v razumnih zadevah prosi za pravno pomoč kot prejemnica denarne socialne pomoči. Odločitvam Službe za BPP prikimava tudi Služba za BPP Upravnega sodišča RS, sicer bi ji bila dodeljena BPP. Če bi si tožena stranka res prizadevala za ugotavljanje razlogov, bi izvedli potrebne dokaze, ki bi prispevali k razjasnitvi zadeve, ne pa zavlačevala z odločitvami v iskanju pomanjkanja očitne pravne nepoučenosti tožeče stranke. V nadaljevanju tožbe opisuje razloge, zaradi katerih se ne strinja z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 369/20. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča RS I U 1229/2019 z dne 29. 8. 2019 v kateri je sodišče njeni tožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, tožena stranka pa o zadevi še vedno ni odločila. Tožeča stranka predlaga, da naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi – op. sodišča) ter ji dodeli BPP v obsegu, ki ga je zahtevala, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V konkretnem primeru je med strankama sporno ali je tožena stranka upravičeno zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dodatnih pripravljalnih vlog ter za zastopanje pred sodiščem v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod I U 1301/2019, na podlagi 24. člena ZBPP.

8. BPP se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa zakon. Pri presoji dodelitve BPP se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP (24. člen ZBPP), predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Med drugim se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Pravni standard očitne nerazumnosti iz 24. člena ZBPP je potrebno napolniti oziroma presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.

9. Sodišče se glede obravnavane sporne zadeve v celoti strinja z razlogi tožene stranke v navedeni obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katerimi logično, prepričljivo in izčrpno utemeljuje, zakaj v konkretni zadevi meni, da ni izpolnjen eden izmed taksativno predpisanih zakonskih pogojev, ki morajo biti vsi kumulativno izpolnjeni, da se prošnji lahko ugodi. Tudi po presoji sodišča v konkretnem primeru ni izpolnjen objektivni zakonski pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Tožeča stranka v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo tožene stranke, kot je predhodno podrobneje povzeta, in konkretno ne navaja kakršnihkoli dejanskih ali pravnih razlogov, zaradi katerih ne bi bila pravilna. Ker sodišče po vpogledu v listine predloženega upravnega spisa nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, se v celoti sklicuje na razloge, ki jih je skladno s podatki v predloženem upravnem spisu pravilno in celovito v obrazložitvi izpodbijan odločbe navedla že tožena stranka.

10. Sodišče dodaja, da tudi oseba, ki je pravni laik, mora razložiti, zakaj meni, da je v svojih pravicah prizadeta, ter, da samo s prošnjo za dodelitev BPP izpolnjevanja pogojev po 24. členu ZBPP ne more izkazati. Pavšalne in nekonkretizirane navedbe namreč ne morejo biti podlaga za zaključek, da so pogoji za dodelitev BPP izpolnjeni. Po oceni sodišča je tožena stranka pravilno zaključila, da tožeča stranka v prošnji za BPP ne ponudi niti laičnih navedb v smeri, da ob vložitvi tožbe določenih dejstev in dokazov ni mogla predložiti oziroma navesti. Sodišče se strinja s toženo stranko, da skladno z že navedeno sodno prakso sodišče dodatnih prosilkinih pripravljalnih vlog, po poteku roka za vložitev tožbe, novih dejstev in dokazov ne more uspešno uveljavljati v postopku upravnega spora. Povedano drugače, v nobenem primeru ni namen ZBPP, da bi se BPP odobrila v tistih zadevah, ki so očitno nerazumne in v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

11. Po podatkih vpisnika je razvidno, da je Upravno sodišče RS tožbi tožeče stranke v zadevi I U 1301/2019 ugodilo na podlagi navedb in razlogov, ki jih je tožeča stranka podala v tožbi in ne na podlagi navedb in predlogov, ki jih je tožeča stranka predlagala v dopolnitvi tožbe oziroma v dodatni pripravljalni vlogi.

12. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je tožba neutemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.

13. Odločitev od stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške upravnega spora.

1 Npr. UPRS sodba I U 1732/2011 z dne 20. 10. 2011 in VSRS sodba I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019.