Jedro

S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Davčni organ nima pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost v postopku o prekršku izdanega plačilnega naloga in njegovega vročanja, ter posledično tudi ne pristojnosti za ugotavljanje, ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost organa, ki je izvršilni naslov izdal.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. DT 42913-24584/2010-1-08092 03 z dne 31. 8. 2010 je Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ljubljana kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) na podlagi izvršljivega plačilnega naloga Policijske postaje Ljubljana Bežigrad, št. 000009606465-0 z dne 31. 3. 2010, zoper tožnika pričel z davčno izvršbo dolgovanega zneska globe zaradi prekrška v višini 1.357,06 EUR, skupaj s stroški davčne izvršbe v višini 20,86 EUR (skupaj 1.377,92 EUR) z rubežem denarnih prejemkov. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je, skladno s 57. členom oziroma 202. členom Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07-UPB-4, v nadaljevanju ZP-1), predlagatelj izvršbe plačilni nalog poslal prvostopenjskemu davčnemu organu v izterjavo. Po določbi 156. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 125/08, 110/09 in 43/10, v nadaljevanju ZDavP-2) davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Ker tožnik ni poravnal globe, je prvostopenjski organ v skladu s 143. členom ZDavP-2 začel davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi.

Tožnik je zoper prvostopenjski sklep vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance RS kot drugostopenjski organ z odločbo št. DT 499-30-459/2010-2 z dne 1. 8. 2011 zavrnilo. V svoji odločbi drugostopenjski organ najprej pojasni, da je, kot izhaja iz upravnih spisov, Policijska postaja Ljubljana Bežigrad (v nadaljevanju predlagatelj izvršbe) tožniku s plačilnim nalogom št. 000009606465-0 z dne 31. 3. 2010 zaradi prekrška naložila globo v višini 1.357,06 EUR. Ker tožnik globe ni poravnal, je predlagatelj izvršbe vložil zahtevek za izterjavo, na podlagi katerega je prvostopenjski organ izdal izpodbijani sklep ter hkrati obračunal še stroške davčne izvršbe v višini 20,86 EUR. Drugostopenjski organ se sklicuje na 57. člen ZP-1, ki med drugim določa, da se v primeru, če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu, in tudi ne vloži zahteve za sodno varstvo, pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, da globo prisilno izterja brez predhodnega pisnega opomina. Enako ravna prekrškovni organ, če kršitelj ne plača globe in stroškov po pravnomočnosti sklepa oziroma sodbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog. Na podlagi 1. odstavka 143. člena ZDavP-2 začne davčni organ davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Na podlagi 2. odstavka istega člena začne davčni organ davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi. Pojasni tudi, kaj mora, skladno s 151. členom ZDavP-2, vsebovati izrek sklepa. V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ pričel postopek izvršbe z izdajo sklepa, ki temelji, kot to določa 146. člen ZDavP-2, na veljavnem izvršilnem naslovu - plačilnem nalogu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti.

Drugostopenjski organ še pojasni, da skladno s 5. odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova in še, da davčni organ nima pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izdanega plačilnega naloga v postopku o prekršku, njegovega vročanja in posledično, da bi preverjal, ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost organa, ki je izvršilni naslov izdal. Tožnik se s sklepom ne strinja in ga izpodbija z laično tožbo. Navaja, da je bil odpeljan v zapor zaradi druge osebe. Dodaja še, da je bolan, da jemlje zdravila in da zneska na more plačati, saj težko živi. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ, ter se nanje, kolikor so tožbeni ugovori enaki ugovorom, ki jih je tožnik uveljavljal v pritožbi, tudi sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Ob tem sodišče še pripominja, da je prvostopenjski organ, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, izvršbo uvedel na podlagi izvršljivega plačilnega naloga Policijske postaje Ljubljana Bežigrad št. 000009606465-0 z dne 31. 3. 2010, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti in tudi o pravnomočnosti. Čim je pa tako, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je, skladno z določbo 146. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep. Glede na tožbene navedbe pa sodišče, enako kot drugostopenjski organ, še dodaja, da po določbi 5. odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji sklepa pravilno ugotovljeno, izpodbijani sklep je pravilen in na zakonu utemeljen, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti pa sodišče ni našlo. Zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (1. odstavek 59. člena ZUS-1).