Jedro

Dolžnik je zaposlen in pridobiva dohodke, ki se natekajo v stečajno maso, zato mu kljub zdravstvenim in psihičnim težavam ni mogoče določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne ugovor dolžnika proti odpustu obveznosti z zahtevo za skrajšanje preizkusnega obdobja.

2. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo dolžnik. V pritožbi navaja, da ima še vedno težave z zdravstvenim stanjem, tako zaradi poškodb kot tudi zaradi vpliva le-teh na njegovo psihično stanje. Navaja, da bo v postopku osebnega stečaja prodana nepremičnina, v kateri biva sam s sinom in staršema, ki sta prav tako slabega zdravstvenega stanja. Meni, da bo s prodajo nepremičnine v stečajno maso nateklo skupaj 210.000,00 EUR, kar je več kot znaša njegov dolg. Iz navedeni razlogov sodišču predlaga, da ugodi njegovemu ugovoru za skrajšanje preizkusnega obdobja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri določitvi preizkusnega obdobja, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP), mora sodišče upoštevati starost stečajnega dolžnika, njegove družinske razmere, njegovo zdravstveno in druga osebna stanja ter razloge za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Ne glede na peti odstavek tega člena lahko sodišče na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti, če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten in če ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti (osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP).

5. Okrožno sodišče v ... je stečajnemu dolžniku določilo preizkusno obdobje treh let od začetka sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče dne 11. 2. 2023. Z izpodbijanim sklepom je ugotovilo, da ni pogojev za skrajšanje preizkusnega obdobja na čas, krajši od dveh let, saj dolžnik ne spada med najbolj ogrožene skupine. Hkrati je sodišče prve stopnje navedlo, da znaša stečajna masa na dan 24. 11. 2020 skupaj 10.602,38 EUR. Do konca postopka odpusta obveznosti naj bi se v stečajno maso nateklo skupaj okrog 35.000 EUR iz naslova prejemkov iz zaposlitve ter prodaje premoženja (premičnin in stavbne pravice), med tem ko dolžnikovi dolgovi znašajo 160.624,92 EUR, kot je to razvidno iz končnega seznama preizkušenih terjatev. Zato je sodišče prve stopnje sklenilo, da bodo dolgovi stečajnega dolžnika v preizkusni dobi le delno odplačani, njegov ugovor, s katerim predlaga skrajšanje preizkusne dobe, pa ni utemeljen.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitve, da ima dolžnik prihodke, ki se natekajo v stečajno maso, pravilno sklenilo, da stečajni dolžnik ne spada v kategorijo oseb, ki jim je mogoče določiti preizkusno obdobje, krajše od dveh let. Glede na povzeto določbo osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP je takšno preizkusno dobo mogoče določiti zgolj osebam, ki nimajo prejemkov oziroma so ti neznatni ter hkrati ni izgledov za njihovo pridobivanje oziroma povečanje. Stečajni dolžnik je po izobrazbi tehnik zdravstvene nege, z več kot 13-letnimi delovnimi izkušnjami v tujini. Kot navaja sam dolžnik predstavljajo stečajno maso v tem stečajnem postopku prav dolžnikovi mesečni prejemki iz naslova plače, pri čemer naj bi dolžnik mesečno vanjo prispeval več kot 1.000,00 EUR. Dolžnik je torej zaposlen in pridobiva prejemke, ki se natekajo v stečajno maso. Dolžnikov strah pred izgubo zaposlitve zaradi zdravstvenih in drugih psihičnih težav je sicer razumljiv, vendar pa sodišču ne daje podlage, da bi ga zato štelo v kategorijo oseb, za katere je upravičeno skrajšanje preizkusne dobe po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP.

7. Na drugi strani pa je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da dolžnik ni lastnik nobenega večjega premoženja, razen stavbne pravice in nekaj lastnih premičnin (pohištvo), zato ni mogoče pričakovati, da se bo stečajna masa oblikovala iz kakšnega drugega dolžnikovega premoženja. Dolžnikovi pritožbeni navedbi, da bo s prodajo nepremičnine njegov dolg poplačan, saj bo doseženo plačilo v znesku 210.000,00 EUR, zato ni mogoče slediti, saj za takšno trditev dolžnik ni predložil nobenih dokazov.

8. Druge okoliščine, na katere se sklicuje dolžnik, torej njegovo slabo zdravstveno in psihično stanje, bolezen oziroma starost staršev ter dejstvo, da ima mladoletnega otroka za katerega skrbi, pa so bile po presoji pritožbenega sodišča že ustrezno upoštevane s tem, ko je sodišče določilo stečajnemu dolžniku triletno preizkusno dobo. Na dolžnikovi strani ugotovljeni okoliščini, in sicer starost dolžnika (35 let) ter višina njegovih dolgov (160.624,92 EUR), bi namreč utemeljevali določitev daljše oziroma celo najdaljše petletne preizkusne dobe, med tem ko prav okoliščine glede dolžnikovega osebnega in zdravstvenega stanja ter njegove družinske razmere, opravičujejo skrajšanje le-te na triletno preizkusno dobo. S tem, ko je bila torej dolžniku določena triletna preizkusna doba, so bile že ustrezno upoštevane vse navedene okoliščine, dolžniku pa je bila določena primerna preizkusna doba.

9. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.