- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1932/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CP.1932.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Zavarovanje zahtevka na ugotovitev ničnosti pogodbeAli je mogoče zavarovati zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe?
- Pravni interes za izdajo začasne odredbeAli ima tožeča stranka pravni interes za izdajo začasne odredbe, ki prepoveduje odtujitev nepremičnine?
- Narava zahtevkaAli je mogoče zavarovati ugotovitveni zahtevek?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ni mogoče zavarovanje zahtevka na ugotovitev ničnosti pogodbe.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero se tretji toženi stranki prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnine, vpisane v vl. št. 965 in vl. št. 3576, obe k. o. V., in se ta prepoved vpiše v zemljiško knjigo.
Zoper tak sklep se je pritožila tožeča stranka in navaja, da je odločitev nepravilna zaradi necelovitega obravnavanja tožbenih navedb. Tožbeni zahtevek je ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe.
Pravni interes je utemeljen, saj so tožene stranke razpolagale z njeno nepremičnino. Tudi zahtevek pod drugo točko je deklaratorne narave, kaže pa zgolj na dolžne aktivnosti sodišča po rešitvi temeljnega zahtevka, zato je kvečjemu nepotreben, ne pa nedopusten.
Zahtevek na ugotovitev ničnosti res ne more biti onemog-očen, vendar pa nadaljnje prodaje nepremičnine lahko toženi stranki povzročajo težko nadomestljivo škodo. Prisiljena bo namreč vložiti tožbe proti še neznanim kupcem, ki bodo medtem nepremičnino lahko pričeli uporabljati. Ti postopki pomenijo, da tožeča stranka velik del svoje dejavnosti usmerja v pravdanje, namesto da bi se ukvarjala z opravljanjem svoje gospodarske dejavnosti. Vse navedeno ne pomeni samo izmerljive denarne škode, pač pa izjemno neracionalno trošenje energije, ki ne more biti nadomeščen-a niti z odškodnino.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe. Na podlagi določb 25. poglavja Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98) lahko izda sodišče začasno odredbo za zavarovanje denarne ali nedenarne terjatve. Z začasno odredbo je tako mogoče zavarovati dajatveni zahtevek, ne pa ugotovitvenega (1. odstavek 181. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99), kot ga s tožbo uveljavlja tožeča stranka in kot pri njem vztraja tudi v pritožbi. Ugo-tovitvene sodbe se ne izvrši, saj učinkuje neposredno, sama po sebi. Zato pojmovno tudi ni mogoče zavarovanje zahtevka na ugotovitev ničnosti pogodbe, razpravljanje o težko nadomestljivi škodi pa je s tem odveč.
Zato in ker ni našlo pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.