Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predpostavka za vložitev zasebne kazenske tožbe je, da gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo.
Tožba se zavrne.
Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vložene 10. 2. 2011. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da se je tožnikova prošnja za brezplačno pravno pomoč nanašala na pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji in za oprostitev plačila stroškov postopka v kazenski zadevi zoper navedene osebe zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1., 2. in 3. odstavku 261. člena KZ. Zoper naštete uradne osebe je tožnik želel vložiti zasebno kazensko tožbo, saj so z namenom, da bi pridobile sebi ali drugemu nepremoženjsko korist oz. povzročile škodo, izrabile svoj uradni položaj in podpisale pogodbo „zapis pogodbe o nakupu vseh nepremičnin v naselju ... med ... in ...“, in to pred sprejemom Uredbe o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.
Organ v obrazložitvi ugotavlja, da je tožnikova prošnja nerazumna, saj so njegova pričakovanja očitno v nasprotju z izidi v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, kar pomeni, da v zadevi ni izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Organ je namreč na podlagi razgovora s tožnikom ugotovil, da se prošnja nanaša na zaključen kazenski postopek pred Okrožnim sodiščem v Krškem opr. št. K 194/2009, v katerem želi tožnik kot zasebni tožilec vložiti zasebno tožbo. Nadalje organ navaja, da kaznivo dejanje po 261. členu KZ varuje temeljne družbene vrednote, zato zaradi narave kaznivega dejanja pri njem ni oškodovanca v smislu 6. alineje 144. člena ZKP, po kateri je oškodovanec oseba, kateri je s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena kakršnakoli osebna ali premoženjska pravica. Ko gre za kršenje temeljnih vrednot družbe, take osebe ni, zato ni mogoče govoriti o oškodovancu. Zaradi navedenega v zadevi ni mogoče vložiti zasebne tožbe.
Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v obširni tožbi med drugim navaja, da je v javnem in v njegovem interesu, ki mu gre kot aktivno legitimiranemu oškodovancu, da „prisotni organ“ potrdi podkupovanje, ki izhaja iz verodostojnih materialnih dokazov in do katerega je prišlo v postopku umeščanja življenjsko nevarnega objekta – odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov – v prostor. Meni, pri tem se sklicuje na komentar k 52. členu ZKP, da ima lahko v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 261. členu KZ položaj zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca. Sodišče bi moralo in moglo vedeti, da je sevanje radioaktivnih snovi nevarno za življenje in da je pravica do življenja ena temeljnih človekovih pravic. V zasebni tožbi je jasno navedel, naj jo popravi pravni strokovnjak, zaradi česar je sodišče ne bi moglo zavreči. V nadaljevanju navaja, da nastopa kot oškodovanec nasilja države, ki je izvršeno že z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji ... v Občini ... (Uradni list RS, št. 114/09) in pojasnjuje razloge za tako stališče. Nadalje razlaga cilje zakonodaje ES na področju okolja in vsebino Aarhuške konvencije oz. njenih treh stebrov varstva okolja. Pojasnjuje problematičnost umestitve odlagališča jedrskih odpadkov v Občini ... in opozarja, da bo s pomočjo brezplačne pravne pomoči bolje in bolj razumljivo utemeljil zahtevo za spoznanje posamičnega akta za ničnega. Zadeva je pomembna za njegov osebni in socialno ekonomski položaj, ker je zaradi implementacije Aarhuške konvencije izgubil službo in je bil na javni prireditvi ali shodu pretepen. Poleg tega povzema vsebino sklepa tega sodišča opr. št. I U 1723/2009 z dne 14. 10. 2009, s katerim je sodišče zavrglo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe v zadevi, v kateri je izpodbijal sklep o pozitivnem mnenju občinskega sveta Občine ... k predlogu državnega prostorskega načrta in v zvezi s katerim je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč ocenil, da ta sklep temelji na pravilni pravni podlagi, zaradi česar tožnik na podlagi podatkov, ki so navedeni v obrazložitvi tega sklepa, nima verjetnega izgleda za uspeh. V zaključku poudarja, da je Občina ... brez soglasja enakopravnega partnerja – vključene javnosti, privolila v izvedbo jedrskega objekta. Tako mora tožnik trpeti povečano jedrsko sevanje, kar pa ne velja za prebivalce 209 občin. Predlaga, naj „sodišče druge stopnje lahko pritožbi ugodi, sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek“. Tožbi prilaga tudi prošnjo za oprostitev plačila takse v tem upravnem sporu.
Toženka na tožbo ni odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
Sodišče glede na obširne tožbene navedbe uvodoma poudarja, da je predmet preizkusa zakonitosti v tem upravnem sporu le izpodbijana odločba in njeni razlogi, zaradi katerih je organ v konkretnem primeru zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V skladu s 1. odstavkom 24. člena ZBPP (Uradni list RS, št. 48/01 in naslednji) se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči med drugim upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno, in tega tožnik ne izpodbija, da je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z svojo zasebno kazensko tožbo zoper A.A., B.B., C.C. in D.D. zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1., 2. in 3. odstavku 261. člena KZ. Iz njegove prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki se nahaja v predloženih upravnih spisih, je še razvidno, da je pri tem izrecno navedel, da vlaga zasebno tožbo na podlagi 52. člena ZKP. Ta v 1. odstavku določa, da je treba za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na predlog ali na zasebno tožbo, predlog podati oziroma zasebno tožbo vložiti v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca.
Predpostavka za vložitev zasebne kazenske tožbe je, da gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 261. člena KZ ni tako dejanje, saj v navedenem niti kateremkoli drugem členu KZ (niti v sedaj veljavnem KZ-1) ni določeno, da se pregon storilca začne na zasebno tožbo. Zasebna tožba v zadevi, v kateri se storilec kaznivega dejanja preganja po uradni dolžnosti, zato ni dopustna, saj ni zahteve upravičenega tožilca in se v tem primeru obtožni akt zavrže (2. odstavek 277. člena ZKP). Ker v konkretnem primeru zaradi navedenega ni mogoče vložiti zasebne tožbe, se sodišče strinja – čeprav iz drugih razlogov – s stališčem organa, da v zvezi s kaznivim dejanjem zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ni mogoče vložiti zasebne tožbe. Zato organu niti ne bi bilo treba ugotavljati, ali je tožnik s kaznivim dejanjem oškodovan in s tem aktivno legitimiran za vložitev zasebne kazenske tožbe.
Glede na navedeno zasebna tožba zaradi kaznivega dejanja, ki se ne preganja na podlagi tožbe zasebnega tožilca, nima verjetnega izgleda za uspeh in je v tem smislu očitno nerazumna, zaradi česar ni izpolnjen objektivni pogoj za ugoditev tožnikovi prošnji.
Ker se ostali tožbeni ugovori ne nanašajo na obravnavano zadevo ampak na problematiko umestitve odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji ... in na vlogo Občine ..., ki jo je imela v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta za to odlagališče, se sodišče do njih ni dolžno opredeliti, saj nimajo vpliva na odločitev v obravnavani zadevi.
Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s 3. alinejo 2. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.
V skladu s 4. odstavkom 10. člena ZST-1 se taksa ne plača v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Tožnik je zato že na podlagi zakona oproščen plačila sodnih taks za ta upravni spor.