Jedro

Ugovor zoper sklep o izvršbi ni dovoljen, ker je sklep o izvršbi že pravnomočen in ker niso podani pogoji za ugovor po izteku roka.

Sodišče lahko opravi prodajo nepremičnine, ko sta sklepa o izvršbi in o ugotovitvi vrednosti nepremičnine pravnomočna.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom z dne 6.7.1999 je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi zavrglo kot nedovoljen in v tej zvezi zavrnilo tudi predlog za preklic javne dražbe ter odlog izvršbe. S sklepom z dne 14.7.1999 pa je nepremičnino kot najboljšemu ponudniku domaknilo upnici.

Proti sklepoma se pritožuje dolžnik in sicer dolžnik v obeh pritožbah uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep z dne 6.7.1999 razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje, v zvezi s sklepom z dne 14.7.1999 pa predlaga pritožbenemu sodišču, da to izreče javno držabo za nično, sklep o domiku pa razveljavi ter zadevo vrne prvemu sodišču v nadaljnje odločanje.

V pritožbi proti sklepu z dne 6.7.1999 navaja, da je tožnik v svojem ugovoru navedel, da zemljiškoknjižni podatki niso točni, poleg tega pa je nepremičnina tudi v naravi razdružena. Zato je tožnik zahteval, v roku najmanj 8 dni pred pričetkom dražbe, da se ocenijo samo prostori, ki so v izključni lasti dolžnika, ker ta cenitev še ni bila opravljena. Iz istega razloga je dolžnik predlagal preklic dražbe in odlog izvršbe. Dolžnikove zadevne ugovore je sodišče prve stopnje nezakonito zavrnilo, zaradi njegovega ravnanja pa je predmet prodaje idealna solastnina 1/2 celotne hiše, torej tudi prostorov v nadstropju, ki so v izključni lasti upnice. Predmet prodaje bi bili lahko samo ocenjeni dolžnikovi prostori, tako pa je sodišče prve stopnje poseglo pri prodaji tudi v pravice drugega idealnega solastnika, to je upnice. Pri tem je prvostopno sodišče ignoriralo pravnomočne sodne odločbe in sodne postopke. Cenitev zato ni pravilna, dolžnik pa bi s prodajo oziroma domikom utrpel za 80.000 DEM škode.

V pritožbi proti sklepu z dne 14.7.1999 pa dolžnik navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora in zavrnitvi predloga za preklic javne dražbe prejel šele 19.7.1999, to je 4 dni po zaključku javne dražbe. Sodišče prve stopnje tudi ni odločilo o predlogu za ponovno oceno nepremičnine. Ne glede na navedeno pa je sodišče izvedlo javno dražbo, ki je zato nezakonita in nična. V tej dražbi je sodišče prodalo solastninski delež do 1/2, čeprav je dolžnik lastnik točno določenega dela nepremičnine. Sodišče tudi ni upoštevalo, da znaša dolžnikov delež na nepremičnini 54/100 in ne 1/2. Tudi ceno je sodišče na dražbi nezakonito prepolovilo, saj zato ni bilo pogojev. Sodišče bi tudi moralo preklicati dražbo, ker sklep o zavrženju ugovora še ni bil pravnomočen. Sklep o domiku je tudi neobrazložen.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi kot nedovoljen. Sklep o izvršbi je namreč postal pravnomočen 26.3.1997, za ugovor dolžnika po izteku ugovornega roka v smislu 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju pa niso bili izpolnjeni pogoji. Dolžnik namreč lahko vloži ugovor tudi po izteku ugovornega roka le, če ta temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, to dejstvo pa je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oziroma v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Vse, kar je dolžnik navajal v svojem ugovoru z dne 29.6.1999 ne temelji na dejstvih, ki so nastopila po nastanku izvršilnega naslova ali v času, ko to ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

Niso bili torej dani pogoji za obravnavanje ugovora po izteku ugovornega roka ter je zato sodišče prve stopnje ugovor, vložen po izteku ugovornega roka in to proti pravnomočnemu sklepu o izvršbi utemeljeno zavrglo kot nedovoljen. V ostalem se v tej zvezi pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na prvostopne razloge. Utemeljeno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi predlog za preklic javne dražbe, saj niso obstajali zakoniti pogoji za njen preklic. Na podlagi 2. odstavka 181. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se namreč prodaja nepremičnine opravi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Oba sklepa sta bila ob prodaji nepremičnine pravnomočna, sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine z odločitvijo pritožbenega sodišča z dne 4.3.1998 pod opr. št. III Cp 228/98. Ni bilo torej ovir za izvedbo javne dražbe. V tej zvezi je bil neutemeljen tudi dolžnikov predlog za ponovno cenitev dolžnikovih nepremičnin, saj je sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine postal pravnomočen. Dolžnik bi lahko le predlagal, da sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če bi izkazal za verjetno, da se je ta od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila, vendar takšnega predloga dolžnik ni podal, ker je le zatrjeval, da osnovna cenitev ni pravilna. Tako so bili dani vsi pogoji za izvedbo javne dražbe. Na javni dražbi je upnica ponudila najvišjo ceno, ker je šlo za drugo javno dražbo v višini polovice ugotovljene vrednosti. Glede na navedeno je sodišče utemeljeno razglasilo, da je nepremičnina domaknjena upnici kot edinemu in najboljšemu ponudniku, v posledici tega pa tudi pravilno izdalo izpodbijani sklep o domiku, ki je tudi ustrezno obrazložen.

Tudi pritožba proti temu sklepu je zato neutemeljena, saj je izdan v skladu z določbo 3. in 4. odstavka 198. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Glede na pritožbene trditve je še dodati, da po dolžniku zatrjevano dejstvo, da je solastnik nepremičnine do 54/100, prodanih pa je bilo le 50/100 nepremičnine, dolžniku ni v škodo. Prodan je bil dolžnikov solastninski delež na nepremičnini, kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige in v skladu s pravnomočnim sklepom o izvršbi. Če torej upnica kot najboljši ponudnik ni kupila na dražbi celotne dolžnikove nepremičnine, temveč za 4/100 manj, kot to zatrjuje dolžnik, je to lahko kvečjemu v škodo upnici, kar pa ne pomeni, da lahko dolžnik iz tega razloga uspešno izpodbija samo prodajo in sklep o domiku.

Noben v pritožbah zatrjevani pritožbeni razlog ni podan in je zato pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 14. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa.