Jedro

Tožnica torej ne problematizira zgolj prestavitve pregleda, ampak uveljavlja več ločenih kršitev pacientovih pravic iz ZPacP, zato je stališče toženke nejasno. Toženka naj zato v ponovnem postopku natančno obrazloži, zakaj meni, da pričakovani izid zadeve za tožnico ni življenjskega pomena (glede na zatrjevane domnevne kršitve iz ZPacP) oziroma zakaj ta zadeva za njen osebni in socialno-ekonomski položaj ni pomembna. Zato izpodbijane odločbe v tej zvezi ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije Bpp 263/2023-7 z dne 7. 3. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Komisije RS za varstvo pacientovih pravic št. 021-133/2022/54 z dne 30. 11. 2023 (v nadaljevanju odločba Komisije) ter pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred Upravnim sodiščem RS in za oprostitev plačila stroškov postopka.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper odločbo Komisije in zastopanje v postopku ugotavljanja kršitve pacientovih pravic. Organ za BPP je ugotovil, da je bila z odločbo Komisije zavrnjena prosilkina zahteva, da se ugotovi, da je Klinika A. kršila njeno pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe (11. člen Zakona o pacientovih pravicah oziroma v nadaljevanju ZPacP), pravico do spoštovanja pacientovega časa (14. člen ZPacP), prepoved diskriminacije (7. člen ZPacP) in pravico do dostopa do zdravstvene obravnave (prvi odstavek 6. člena ZPacP).

3.Organ za BPP je prošnjo zavrnil, ker je v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPPP) izrecno določeno, da objektivni pogoj za dodelitev BPP ni izpolnjen tudi v primeru, če prosilec zaprosi za dodelitev BPP v zadevi, ki ni pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj oziroma če prosilčev pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino ni življenjskega pomena.

4.Ob dodelitvi BPP morajo biti izpolnjeni tako materialni (finančni) pogoj kot tudi objektivni (postopkovni) pogoji. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP je treba upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

5.Iz odločbe Komisije izhaja, da je imela tožnica 20. 10. 2022 predvideno redno kontrolo pri lečeči zdravnici. Na dan pregleda je bila tožnica po telefonu obveščena, da pregleda zaradi bolniške odsotnosti zdravnice ne bo ter da jo bodo obvestili o drugem datumu pregleda. Tožnica je bila nato naknadno, z obvestilom z dne 24. 10. 2022 obveščena, da se bo pregled opravil 10. 11. 2022. Ker je zdravnica po vrnitvi na delo ugotovila, da je bilo 10. 11. 2022 vpisanih preveč pacientov, saj je imela istega dne tudi predavanje na strokovnem posvetu in bo zato časovno omejena za opravo pregledov, je bila tožnica 26. 10. 2022 preko SMS sporočila ter po pošti obveščena, da se njen pregled prestavi na 24. 11. 2022. Tožnica je 10. 11. 2022 vseeno prišla in zahtevala, da jo zdravnica pregleda. Kot izhaja iz odločbe Komisije, tožnica tega dne ni bila pregledana, saj je bila zdravnica zasedena, tožnica pa ni bila življenjsko ogrožena. Redni kontrolni pregled tožnice, je bil opravljen 24. 11. 2022, kar je en mesec in štiri dni po prvotno predvidenem terminu.

6.Organ za BPP je zapisal, da je Komisija v odločbi pojasnila razloge, zakaj je prišlo do posameznih prestavitev terminov tožničinega kontrolnega pregleda, kako in kdaj so bili termini za kontrolni pregled prestavljeni ter razloge zakaj, kljub prestavitvi termina z dne 20. 10. 2022 na 24. 11. 2022, ni prišlo do zatrjevanih kršitev v postopku pred Kliniko A. Komisija je v odločbi tudi pojasnila, da je bila tožnici ob prestavitvi termina pregleda, kljub temu, da je šlo za kontrolni pregled, ponujena možnost pregleda pri pulmologu v urgentni ambulanti, da pa je tožnica to možnost odklonila. Pojasnila je tudi, da tožnica nima v uporabi zdravil, ki bi jih prosilki lahko predpisal zgolj pulmolog, da prosilka ni bila življenjsko ogrožena in da je v preteklosti že večkrat zavrnila obravnavo pri drugih zdravnikih. Tožnici je bil zaradi prestavitve termina, zaradi okoliščin na strani zdravnice, ki ima prosilko že dlje časa v obravnavi, določen prvi možen prost termin pri tej zdravnici, ki pa je bil zgolj mesec dni kasneje od prvotno predvidenega termina.

7.Organ za BPP je ugotovil, da je tožnica kontrolni pregled opravila in da prestavitev pregleda za mesec dni na tožničino zdravstveno stanje ni imela posledic (v prošnji za BPP jih tožnica ni zatrjevala). Toženka je še zapisala, da ni prišlo do večjega zamika pri opravi kontrolnega pregleda, v primeru zdravstvenih težav, pa je tožnica imela tudi možnost urgentne obravnave, zaradi česar je organ za BPP ocenil, da z zamikom termina pregleda tožnica ni utrpela posledic, ki opravičujejo izpolnjenost objektivnih pogojev iz 24. člena ZBPP.

8.Tožnica je vložila tožbo zoper izpodbijano odločbo in sodišču predlaga, naj jo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka odpravi s stroškovno posledico. Navaja, da je tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe zagrešila več bistvenih kršitev določb postopka iz 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Toženka ni spoštovala 138. člena ZUP, saj ni ugotovila vseh dejstev in okoliščin, ki so za odločitev pomembne, obrazložitev je nejasna in nekonsistentna.

9.Navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, odločitev toženke, da je v postopku izdaje odločbe Komisije materialno pravo bilo pravilno uporabljeno in ni bilo kršitev pravil postopka, pa je napačna. Tožnica v nadaljevanju podrobneje opredeljuje kršitve v odločbi Komisije.

10.Tožnica se ne strinja s tem, da se toženka, če se je že spustila v vsebinsko obravnavo, ni opredelila do načina, kako in zakaj je bil termin pregleda odpovedan le tožnici, ne pa ostalim pacientom. Toženka izpodbijano odločbo utemeljuje s tem, da četudi bi bil izid upravnega spora za tožnico ugoden, zanjo ni življenjskega pomena ter po vsebini upravnega spora ni pomemben za njen osebni in socialno ekonomski položaj. To stališče je zmotno, izhaja pa iz tega, da je bila tožnica kasneje pregledana in se zato zdravljenje ni v ničemer podaljšalo. Toženka bi skladno s 24. členom ZBPP morala opraviti tudi vsebinski preizkus zadeve, obseg tega pa je omejen s pravnim standardom očitne nerazumnosti, ki se nanaša na verjetnost uspeha prosilca v postopku. Toženka v izpodbijani odločbi namiguje na uspeh tožnice v upravnem sporu, vendar zapiše, da četudi bi uspela, naj ta uspeh zanjo ne bi bil življenjskega pomena. Ni pojasnjeno kaj ima v mislih s tem življenjskim pomenom, zato se odločbe ne da preizkusiti. Za tožnico je življenjskega pomena, da je pregledana, ko ima termin, še posebej upoštevajoč okoliščine, da je termin bil odpovedan le njej, razlogi izvajalca pa so bili pavšalni. Tudi zdravnica je zaslišana priznala, da je sistem naročanja zatajil, ko so tožnico k njej naročili na pregled, pri čemer je naročniška služba vedela, da je zaradi predavanj odsotna. Za starejšo pacientko je to, da je neuslišana in da se njene zdravstvene težave ponavljajo, življenjskega pomena. Gre za dejstvo, da se njene težave reši. Toženka je namesto preizkusa utemeljenosti iz 24. člena ZBPP (kjer je omejena s standardom očitnosti), opravila preizkus zakonitosti odločbe Komisije. Tak preizkus pa je pridržan sodišču, ki je pristojno za odločanje o tožbi. ZBPP toženki nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za BPP zavrne. V konkretnem primeru pa je organ za BPP ravnal nasprotno, trdi celo, da četudi bi tožnica uspela, uspeh zanjo ni življenjskega pomena, iz česar je mogoče razbrati, da ni sprejel stališča, da tožnica možnosti za uspeh nima. Tožnica nadalje pojasni zakaj meni, da ima v sporu zoper Komisijo možnosti za uspeh. Tožnica je še navedla, da morajo biti v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP razlogi za zavrnitev prošnje za BPP očitni in spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene vsebinske analize zadeve. Toženka pa se tega ni držala, zaradi česar je nepravilno uporabila materialno pravo in kršila pravila postopka.

11.Toženka na tožbo ni odgovorila, predložila je le upravni spis.

Tožba je utemeljena.

13.V obravnavani zadevi je sporno, ali je zakonita odločitev organa za BPP, ki je zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP zaradi neizpolnjevanja pogoja iz druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Sporna je torej presoja organa za BPP, da zadeva, na katero se nanaša upravni spor zoper odločbo Komisije, ni pomembna za tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma da pričakovani izid zadeve za tožnico ali njeno družino ni življenjskega pomena. Sporno tudi je ali je ta del izpodbijane odločbe sploh obrazložen.

14.Namen brezplačne pravne pomoči je - kot izhaja iz prvega odstavka 1. člena ZBPP - uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Brezplačna pravna pomoč se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Tako se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (kar določa prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (kar je predvideno v drugi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP). Za dodelitev BPP morata biti torej kumulativno izpolnjena tako pogoj po prvi, kot po drugi alineji 24. člena ZBPP.

15.Organ za BPP se v izpodbijani odločbi, ko navaja pravno podlago za zavrnitev tožničine prošnje za BPP sicer sklicuje na prvi odstavek 24. člena ZBPP, iz vsebine njegove odločbe pa izhaja, da je tožničino prošnjo pravzaprav zavrnil zaradi neizpolnjevanja pogoja iz druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.

16.Sodišče ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, zakaj je organ za BPP zaključil, da ta zadeva za tožničin socialno ekonomski položaj ni pomembna oziroma zakaj ta zadeva zanjo ali njeno družino ni življenjskega pomena. Tožnica namreč zatrjuje, da je bilo s strani izvajalca zdravstvenih storitev poseženo v kar štiri ločene pravice (pravica do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev, prepoved diskriminacije, pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave in pravica do spoštovanja pacientovega časa), ki jih ureja ZPacP, organ za BPP pa se je v 11. točki obrazložitve izpodbijane odločbe osredotočil zgolj na to, da pri prestavitvi termina pregleda ni prišlo do večjega zamika (ki tudi ni vplival na njeno zdravstveno stanje), iz česar nato zaključi, da zadeva za tožnico ni življenjskega pomena. Tožnica torej ne problematizira zgolj prestavitve pregleda, ampak uveljavlja več ločenih kršitev pacientovih pravic iz ZPacP, zato je stališče toženke nejasno. Toženka naj zato v ponovnem postopku natančno obrazloži, zakaj meni, da pričakovani izid zadeve za tožnico ni življenjskega pomena (glede na zatrjevane domnevne kršitve iz ZPacP) oziroma zakaj ta zadeva za njen osebni in socialno-ekonomski položaj ni pomembna. Zato izpodbijane odločbe v tej zvezi ni mogoče preizkusiti.

17.Ne drži pa stališče tožnice, da bi toženka skladno s 24. členom ZBPP v vsakem primeru morala opraviti tudi vsebinski preizkus zadeve v smislu pravnega standarda očitne nerazumnosti. Gre namreč za ločeno alineo (prvo alineo prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki je dodatno obrazložena v tretjem odstavku 24. člena ZBPP. Organ za BPP mora ta preizkus opraviti le, če tožničino prošnjo zavrne na tej pravni podlagi.

18.Sodišče ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe ni jasno, ali je organ za BPP opravil preizkus očitne nerazumnosti, zaradi česar odločbe ni mogoče preizkusiti. V 5. točki obrazložitve izpodbijane odločbe se organ za BPP namreč sklicuje na kriterij razumnosti zadeve (kar bi pomenilo presojo po prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP), pri čemer iz nadaljevanja odločbe jasen vsebinski zaključek s tem v zvezi izostane. Na to, da je preizkus vsaj deloma bil opravljen, pa nakazuje tudi 11. točka obrazložitve izpodbijane odločbe, kjer organ za BPP razpravlja o tožničinem morebitnem ugodnem izidu, iz česar izhaja, da je vendarle presojal tudi morebiten tožničin uspeh. Zato izpodbijane odločbe tudi glede tega ni mogoče preizkusiti.

19.Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

20.Kot izhaja iz gornje obrazložitve, je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, zato je sodišče v skladu s 1. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

21.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnico pa je v upravnem sporu zastopala odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Pooblaščenka povrnitve davka na dodano vrednost ni zahtevala. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika) do prenehanja obveznosti.

-------------------------------

1Glej zadnji stavek 11. in 12. točke obrazložitve izpodbijane odločbe.

2Glej 11. in 12. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.

3Sodišče je v točki 14. te sodbe že pojasnilo, da se je organ za BPP osredotočil na neizpolnjevanje pogoja po drugi alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.