Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pritožbeno sodišče kršilo 355. člen Zakona o pravdnem postopku, ko ni zadeve vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču niti ni razpisalo naroka niti ni stranke pozvalo k dopolnitvi trditvene podlage in dokaznih predlogov, ki so postali relevantni šele s spremenjeno sodno prakso?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pritožbeno sodišče kršilo 355. člen Zakona o pravdnem postopku, ko ni zadeve vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču niti ni razpisalo naroka niti ni stranke pozvalo k dopolnitvi trditvene podlage in dokaznih predlogov, ki so postali relevantni šele s spremenjeno sodno prakso?

Obrazložitev

1.Tožnika in toženka so 30. 6. 2008 sklenili hipotekarni kreditni pogodbi za kredit v skupnem znesku 148.000 švicarskih frankov (CHF). Tožnika s tožbo uveljavljata ničnost obeh kreditnih pogodb in notarskih zapisov glede kreditnih pogodb (točki I in II tožbenega zahtevka), plačilo 48.078,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila (točka III tožbenega zahtevka), plačilo odškodnine v višini 779,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje (točka IV tožbenega zahtevka) in povrnitev pravdnih stroškov (točka V tožbenega zahtevka).

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vse zahtevke tožnikov zavrnilo in tožnikoma naložilo v plačilo pravdne stroške toženke.

3.Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo ničnost kreditnih pogodb. V preostalem je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

4.V zvezi s sodbo višjega sodišča toženka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1. Ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. in 7. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter določbe 347., 351. in 355. člena ZPP, če je pri sojenju na drugi stopnji spremenilo svoje predhodno pravno naziranje in mimo trditvene podlage ter v škodo tožene stranke spremenilo sodbo sodišča prve stopnje (po pritožbi tožeče stranke), ne da bi bila tožena stranka predhodno seznanjena s spremenjenim pravnim naziranjem pritožbenega sodišča in imela možnost dopolniti svoje navedbe in dokazne predloge, spremembo sodbe pa je utemeljilo izključno s spremembo sodne prakse, ki je nastala po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča? 2. Ali je pritožbeno sodišče kršilo 355. člen ZPP, ko ni zadeve vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču, niti ni razpisalo naroka, niti ni stranke pozvalo k dopolnitvi trditvene podlage in dokaznih predlogov, ki so postali relevantni šele s spremenjeno sodno prakso? 3. Ali je pravilna odločitev drugostopenjskega sodišča, da spremeni odločitev prvostopenjskega sodišča, in sicer izključno zaradi spremenjene sodne prakse, ki je nastala šele leto po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča? 4. Ali je drugostopenjsko sodišče kršilo 7. člen ZPP in odločilo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, ki prepoveduje kršitev razpravnega načela in prekoračitev trditvene podlage, ko je pri presoji nepoštenosti pogodbenega pogoja upoštevalo dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in ki jih ne bi smelo vključiti v podlago svoje sodbe? 5. Ali je pritožbeno sodišče neupravičeno odstopilo od ustaljene sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča pri presoji nepoštenosti pogodbenega pogoja in ali je drugostopenjsko sodišče pravilno uporabilo kriterije za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja? 6. Ali je pravilna odločitev drugostopenjskega sodišča, da gre v konkretnem primeru za nepošten pogodbeni pogoj? 7. Ali je zgolj ugotovitev, da pojasnilna dolžnost ni izpolnjena, dovolj za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja? 8. Ali je pravilno stališče drugostopenjskega stališča, da je treba spremeniti odločitev prvostopenjskega sodišča zaradi kasnejše spremembe sodne prakse? 9. Ali je zadoščeno standardu obrazloženosti sodbe drugostopenjskega sodišča, kadar drugostopenjsko sodišče v obrazložitvi sodbe (s katero spremeni prvostopenjsko odločbo) navede samo to, da ugotovljena dejstva utemeljujejo določeno pravno posledico, še posebej v primeru, ko je sodišče prve stopnje na podlagi teh istih dejstev presodilo ravno nasprotno, pri čemer stranka v času odločanja na prvi stopnji ni mogla računati na takšno interpretacijo dejanskega stanja? 10. Ali je v konkretnem primeru primerna posledica ničnosti pogodbenega določila tudi ničnost celotne kreditne pogodbe?

5.Predlog je delno utemeljen.

6.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni le glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2

Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1

Zakon o potrošniških kreditih (2000) - ZPotK - člen 6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.