Jedro

Tretji odstavek 22. člena ZP-1 sicer določa, da izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vendar to pomeni, da mora znotraj obdobja dveh let biti izdan sklep o izreku te sankcije, ne pa tudi, da bi moral tak sklep postati pravnomočen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo 1 leta za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 9. 8. 2019, ko je z motornim vozilom CE kategorije storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter ga oprostilo plačila sodne takse.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka o prekršku (1. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi zatrjuje, da je sodba Okrajnega sodišča na Jesenicah nezakonita, ker ni bil vabljen na obravnavo in mu ni bila dana možnost, da se zagovarja v zvezi s tem prekrškom, poudarja, da so od storitve prekrška potekla že tri leta in mu zato ne bi smelo biti prepovedano potovati čez Republiko Slovenijo ter izpostavlja, da dela kot voznik v mednarodnem prometu, potuje do različnih držav, tudi preko Republike Slovenije, in bo v primeru, da izpodbijani nezakoniti sklep postane pravnomočen, ostal brez zaposlitve in bo ogrožena možnost preživljanja. Tako smiselno predlaga, da se mu prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije ne izreče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v na Jesenicah PR 242/2019 z dne 10. 8. 2019, ki je postala pravnomočna 20. 8. 2019, za prekršek storjen 9. 8. 2019 z motornim vozilom CE kategorije, izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja, izdanega v Bolgariji, mu je sodišče prve stopnje v skladu z osmim odstavkom 22.. člena v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 9. 8. 2019. 5. Storilec s pritožbeno izpostavljenim dejstvom, da so od storitve prekrška, za katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk, potekla že skoraj tri leta, smiselno uveljavlja kršitev tretjega odstavka 22. člena ZP-1, ki med drugim določa, da izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vendar to pomeni, da mora znotraj obdobja dveh let biti izdan sklep o izreku te sankcije, ne pa tudi, da bi moral tak sklep postati pravnomočen. V predmetni zadevi sta zaradi težav pri vročanju izpodbijanega sklepa1 sicer od pravnomočnosti sodbe, s katero so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu, res potekli že več kot dve leti, vendar ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo že 23. 8. 2019 tj. le tri dni po pravnomočnosti sodbe, s katero so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu, kršitev povzete določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1 ni podana.

6. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je v sklepu navedeno, da je bila sodba Okrajnega sodišča na Jesenicah izdana 10. 8. 2018. To sicer izhaja iz prevoda izpodbijanega sklepa, ki ga je pripravil stalni sodni tolmač za bolgarski jezik, vendar iz izvirnika izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila sodba izdana 10. 8. 2019. Tako gre zgolj za očitno pisno pomoto pri pisanju prevoda izpodbijanega sklepa, ki na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa nima nobenega vpliva.

7. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni kršil pravil cestnega prometa in da ni bil vabljen na obravnavo v postopku o prekršku pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah, da mu je s tem bila kršena pravica do zagovora in da je bil z izdajo sodbe Okrajnega sodišča na Jesenicah kršen 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah pa pritožbeno sodišče poudarja, da so take pritožbene navedbe neupoštevne, ker z njimi storilec uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, ki naj bi bile storjene v postopku o prekršku pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah. Ker je ta postopek o prekršku pravnomočno končan, se sodišče v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe Okrajnega sodišča na Jesenicah, ker je ne pravnomočne sodbe vezano. Sicer pa na podlagi vpogleda v spis Okrajnega sodišča na Jesenicah, ki ga je sodišče prve stopnje pridobilo pred predložitvijo obravnavane pritožbe v reševanje pritožbenemu sodišču, jasno izhaja, da je storilec v postopku o prekršku pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah PR 242/2019 bil zaslišan s pomočjo tolmača, da mu je bila po zaslišanju tudi vročena sodba, da se je odpovedal pravici do pritožbe zoper to sodbo in da je tudi takoj plačal izrečeno globo.

8. Neupoštevne pa so tudi pritožbene navedbe, v katerih storilec poudarja, da zaradi izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja ne bo mogel opravljati svojega poklica voznika tovornega vozila v mednarodnem prometu, da bo zaradi tega ostal brez zaposlitve ter da bo zaradi ogrožena njegova možnost preživljanja. Postopek za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije namreč ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odmerjalo sankcije za storjeni prekršek, temveč je poseben postopek, v katerem sodišče ugotavlja le, ali so izpolnjeni pogoji za izrek tega ukrepa in ga je v primeru, če so pogoji izpolnjeni tudi dolžno izreči. Pri tem nima možnosti upoštevanja kakšne posledice bo izrečen ukrep imel za storilca, storilec pa ima možnost zaprositi za odložitev izvršitve izrečenega ukrepa. Storilec je tak predlog tudi že vložil hkrati s pritožbo, o njegovem predlogu pa bo odločalo sodišče prve stopnje.

9. Glede na navedeno in ker tudi v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ni zasledilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Upoštevajoč podatke o storilčevem premoženjskem stanju, ki izhajajo iz spisovnega gradiva v zadevi Okrajnega sodišča na Jesenicah PR 242/2019, je tudi pritožbeno sodišče storilca oprostilo plačila sodne takse kot edinega stroška tega pritožbenega postopka (peti odstavek 144. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 147. člena ZP-1).

1 Sodišče je storilcu vročalo izpodbijani sklep na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča v Bolgariji vse od 17. 10. 2019, na katerem pa ni bil dosegljiv niti pristojnim organom Republike Bolgarije in mu je zato bil izpodbijani sklep pravno veljavno vročen šele 13. 2. 2022.