Jedro

Neutemeljeno tožeča stranka ugovarja dejstvu, da ni dolžna vrniti stroškov za brezplačno pravno pomoč. Po določbi 43. člena ZBPP je namreč upravičenec, ki ne sporoči spremembe v roku 8 dni od dneva, ko je zanje izvedel, dolžan povrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da je bila tožeči stranki neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, dodeljena z odločbo opr. št. Bpp 216/2016 z dne 14. 3. 2016 (1. točka izreka), ter ji naložila vračilo v znesku, ki bo izplačan odvetnici A.A. na podlagi pravnomočnega sklepa o odmeri stroškov, ki se izplačajo iz naslova brezplačne pravne pomoči (2. točka izreka) in sicer v roku 15 dni od prejema pravnomočnega sklepa, s katerim bodo odmerjeni stroški odvetnice A.A. v zvezi s kazenskim postopkom, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Mariboru, pod opr. št. I K 4084/2010 (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da je bila z odločbo tožene stranke opr. št. Bpp 216/2016 dne 14. 3. 2016 tožeči stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje in sicer v kazenskem postopku pod opr. št. I K 4084/2010, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Mariboru, za izvedbo le-te pa je bila določena A.A., odvetnica v Mariboru. V skladu z določbo 41. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) mora upravičenec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena, ter mora pristojno strokovno službo do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči. Navedene spremembe mora javiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje izvedel. V primeru, da ne sporoči spremembe podatkov v smislu navedene odločbe, se šteje, da je bila upravičencu neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato jo je dolžan vrniti. Po opravljenih uradnih poizvedbah je tožena stranka ugotovila, da je tožeča stranka od 22. 8. 2016 zaposlena za polni delovni čas pri pravni osebi B. d.o.o., o čemer pa tožene stranke ni obvestila. Nadalje je ugotovila, da je tožeča stranka dne 28. 10. 2016 prejela plačo v neto višini 626,13 EUR, v enakem znesku pa je prejela neto plačo tudi dne 18. 11. in 15. 12. 2016. Ker v skladu s sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od 1. 8. 2016 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 292,56 EUR, dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka v času ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa 585,12 EUR, torej ima tožeča stranka dohodek, ki ta znesek presega. Tako je upoštevaje določbo drugega odstavka 43. člena ZBPP dolžna vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in plačati vse stroške, ki jih je bila oproščena z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka v tožbi navaja, da se je res zaposlila dne 22. 8. 2016, vendar prejema minimalno plačo v neto znesku 626,13 EUR, razen tega pa mora preživljati še mladoletno hčerko C.C., za katero prilaga izpisek iz rojstne matične knjige. Glede na navedeno zato njen mesečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Zgolj podrejeno v tožbi izpostavlja, da je v primeru, če od 22. 8. 2016 dalje ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, dolžna vrniti le denarna sredstva za storitve, ki so bile izplačane po 22. 8. 2016. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožeče stranke in vztraja pri svoji odločitvi. V zvezi z navedbami tožeče stranke, da preživlja še mladoletno hčer C.C., tožena stranka odgovarja, da takšne navedbe tožeče stranke ne držijo. Niti v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči niti v prilogah tožeča stranka ni navedla, da ima družinskega člana, da plačuje preživnino ali da preživlja mladoletno C.C.. Zaradi navedenega se na ta dejstva ne more sklicevati v tožbi. Tudi poizvedbe pri Centru za socialno delo Maribor kažejo na to, da preživnina ni bila določena.

5. V zvezi z navedbami tožeče stranke, da ji ne morejo biti naloženi stroški, ki bodo odmerjeni in izplačani odvetnici in so nastali pred dnem zaposlitve, tožena stranka odgovarja, da je v skladu z določbo 41. in 43. člena ZBPP upravičenec, ki ne sporoči spremembe v roku 8 dni od dneva, ko je zanjo izvedel, dolžan povrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožena stranka tudi navaja, da je tožba vložena prepozno, ker naj bi se rok za vložitev tožbe iztekel 6. 3. 2017. 7. Tožba ni utemeljena.

8. V zvezi z ugovorom tožene stranke glede pravočasnosti vložene tožbe sodišče pojasnjuje, da je bila tožba vložena dne 6. 3. 2017 (potrdilo o oddaji priporočene pošiljke RA 234279284SI) in je torej pravočasna.

9. Tožena stranka je svojo odločitev, da je bila tožeči stranki brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena, oprla na določbo 43. v povezavi z 41. členom ZBPP. Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se po določbi prvega odstavka 43. člena ZBPP šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma sprememb podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena istega zakona. V skladu z navedeno določbo namreč mora upravičenec pristojno strokovno službo za brezplačno pravno pomoč v času od odobritve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Takšne spremembe pa mora upravičenec sporočiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje izvedel. 10. Tožena stranka očita tožeči stranki, da strokovne službe ni obvestila, da se je dne 22. 8. 2016 zaposlila za nedoločen čas. Navedena okoliščina v zadevi tudi ni sporna. Tožeča stranka v zvezi s tem le ugovarja, da prejema minimalno plačo v neto znesku 626,13 EUR in da preživlja mladoletno hčer A.A. in da zaradi tega dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Navedeni tožbeni ugovor pa ni utemeljen. Materialni položaj prosilca se v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZBPP ugotavlja glede na njegove dohodke in premoženje (v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožena stranka tožečo stranko štela kot samsko osebo). Pri tem navedena določba predpisuje, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. S tem napotuje na Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Ureditev dohodkov, ki se pri tem upoštevajo in so relevantni v obravnavani zadevi, je bila z ZSVarPre prenesena v Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Po 1. točki prvega odstavka 12. člena ZUPJS se v dohodek, ki se upošteva, vštevajo vsi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, torej tudi dohodki iz delovnega razmerja, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Po določbi šestega odstavka 12. člena ZUPJS pa se ti dohodki in prejemki upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po ZDoh-2, ter da davke in obvezne prispevke, odtegnjene od teh dohodkov in prejemkov (tako imenovani neto princip upoštevanja dohodkov).

11. Sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da je tožena stranka navedene določbe uporabila pravilno, saj je pri ugotavljanju materialnega položaja tožeče stranke izhajala iz neto plače tožeče stranke, ki presega dvakratnih osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka, ki od 1. 8. 2016 znaša 292,56 EUR. Ni pa mogoče pri ugotavljanju višine dohodka za potrebe postopka po ZBPP upoštevati tožbene navedbe glede obveznosti plačila preživnine. Kot je pravilno navedla že tožena stranka v odgovoru na tožbo, tožeča stranka ni niti v vlogi za odobritev brezplačne pravne pomoči niti kasneje izkazala, da ima družinskega člana, ki ga je dolžna preživljati. To potrjujejo tudi ugotovitve tožene stranke, zbrane na podlagi podatkov po uradni dolžnosti, iz katerih izhaja, da tožniku ni bila določena preživninska obveznost. 12. Neutemeljeno tožeča stranka ugovarja tudi dejstvu, da ni dolžna vrniti stroškov za brezplačno pravno pomoč nastalih pred 22. 8. 2016. Po določbi 43. člena ZBPP je namreč upravičenec, ki ne sporoči spremembe v roku 8 dni od dneva, ko je zanje izvedel, dolžan povrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

13. Ker je sodišče v obravnavani zadevi ugotovilo, da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, prav tako je tožena stranka svojo odločitev oprla na pravilno materialno podlago, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

14. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.