Jedro

Izhajajoč iz določbe 13. člena ZZZDR, je zakonska zveza institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica, četudi jo kot tako doživlja le eden od partnerjev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 5.8.1989 v K. in ob tem odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Zoper navedeno odločitev se toženka po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje, uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Meni, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker sploh ni odločilo o izvedbi dokazov, katere je predlagala v odgovoru na tožbo, niti ni navedlo nobenih razlogov za nevzdržnost zakonske zveze. Tudi dejansko stanje glede same nevzdržnosti zakonske zveze je ostalo nerazčiščeno in sodišče se ni opredelilo, zakaj je zakonsko zvezo štelo za nevzdržno. Povzelo je le izpovedi obeh pravdnih strank glede razlogov, ki pa si nasprotujejo, sodba pa nima ocene vzrokov za nastalo stanje in je tako ni mogoče preizkusiti. Ker nevzdržnost kot bistveni element za razvezo zakonske zveze ni pojasnjen, je tudi materialno pravo uporabljeno napačno.

Pritožba je bila v skladu s 1. odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP) vročena tožniku, ki v odgovoru na pritožbo le-to ocenjuje kot neutemeljeno in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Toženka smiselno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 14.točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi z opustitvijo izvedbe predlaganih dokazov kršilo načelo kontradiktornosti postopka oziroma, da sodba ne vsebuje nobenih razlogov glede ugotovljene nevzdržnosti zakonske zveze. Po oceni pritožbenega sodišča pa uveljavljani procesni kršitvi nista podani. Res je toženka v odgovoru na tožbo predlagala dokaze z opravo številnih poizvedb pri CSD v Cerknici, Policijski postaji Cerknica in pri Okrajnem sodišču v Cerknici ter izpis vsebine sms, vse v smeri ugotavljanja fizičnega nasilja tožnika nad toženko, vendar pa gre tudi po oceni pritožbenega sodišča za dokaze, ki niso pomembni za odločitev. Prvostopenjsko sodišče se je glede nevzdržnosti zakonske zveze kot razloga za njeno razvezo v zadostni meri prepričalo z zaslišanjem pravdnih strank in je ravnalo pravilno in skladno z določbo 2. odstavka 287. člena ZPP, ko navedenih dokazov ni izvajalo. Tudi pritožbeni očitek, da sodba nima razlogov o vzrokih za nevzdržnost zakonske zveze, kar onemogoča preizkus izpodbijane sodbe, je povsem zgrešen. Sodba namreč vsebuje povsem jasne in življenjsko logične razloge, ki opredeljujejo samo nevzdržnost zakonske zveze, vzrokov oziroma krivde pa se skladno z določbo člena 65 ZZZDR ne ugotavlja in bi bili tovrstni razlogi v sodbi povsem odveč.

Enako pa velja tudi glede očitka o nepopolni oziroma zmotni ugotovitvi dejanskega stanja glede odločitve o sami razvezi zakonske zveze. Po določbi člena 65 ZZZDR sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je ta postala nevzdržna. Izhajajoč iz določbe 13. člena ZZZDR, je zakonska zveza institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica, četudi jo kot tako doživlja le eden od partnerjev. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je zakonska zveza pravdnih strank nevzdržna in da obstoji le še v formalnem smislu, je celo povsem skladna z izpovedbo same toženke (list. štev. 47 spisa). Tudi pritožbene navedbe, ki ponovno izpostavljala nasilje tožnika nad pritožnico, zaradi česar se je že predčasno odselila, le še utrjujejo ugotovljeno nevzdržnost zakonske zveze, zato je pritožba toženke v tem delu celo nerazumljiva in nelogična. Na prvi stopnji ugotovljenega obstoja nevzdržnosti zakonske zveze pa ne more postaviti pod vprašanj toženkino prepričanje, da bi sodišče moralo ugotoviti natančne vzroke za takšne odnose med strankama, na kar je pritožbeno sodišče zgoraj že odgovorilo.

Ker torej niso podani pritožbeni razlogi, ki jih toženka uveljavlja v pritožbi, ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353. ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s členom 413 ZPP.