Jedro

Tožeča stranka ni izkazala, da bi bila izpodbijana pogodba nezakonita, saj ni izkazala zatrjevanega dejstva nedovoljene finančne asistence 1. tožene stranke, pri prodaji poslovnega deleža v 5. toženi stranki. Sodišče prve stopnje je ob izrecnem nasprotovanju toženih strank, pravilno ugotovilo, da 1. tožena stranka ni 2. toženi stranki financirala nakupa poslovnega deleža v 5. toženi stranki z zagotovitvijo posojila, predujma ali česa podobnega.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške, kakor tudi 2. in 4. tožena stranka svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi 2.toženi stranki prepovedalo odsvojitev ali obremenitev poslovnega deleža v 5. toženi stranki. Hkrati naj bi 5. toženi stranki prepovedalo odsvojitev ali obremenitev delnic 1. tožene stranke in ji odvzelo glasovalne pravice na skupščini 1. tožene stranke za 24.500 delnic.

2. Proti sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je bila vročena toženim strankam. Da pritožba ni utemeljena sta v svojem odgovoru navedli2. in 4. tožena stranka. 1., 3. in 5. tožena stranka pa na pritožbo niso odgovorile.

4. Pritožba ni utemeljena .

5. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe v zavarovanje zatrjevane nedenarne terjatve.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti zatrjevane terjatve na ugotovitev ničnosti Pogodbe o nakupu in prodaji poslovnega deleža v družbi A d.o.o., iz notarskega zapisa SV 1451/2011 z dne 17. 8. 2011 (v nadaljevanju Pogodba), na podlagi katere je 1. tožena stranka kot 100 % lastnica družbe A d.o.o. (5. tožena stranka) prodala 51 % poslovni delež 2. toženi stranka in je tako ostala lastnica le še 49 % poslovnega deleža. 7. Pravilno je zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bila izpodbijana pogodba nezakonita, saj ni izkazala zatrjevanega dejstva nedovoljene finančne asistence 1. tožene stranke, pri prodaji poslovnega deleža v 5. toženi stranki glede na določbo 1. odst. 248. člena ZGD-1. Sodišče prve stopnje je ob izrecnem nasprotovanju toženih strank, pravilno ugotovilo, da 1. tožena stranka ni 2. toženi stranki financirala nakupa poslovnega deleža v 5. toženi stranki s zagotovitvijo posojila, predujma ali čem podobnim. Pri tem je pravilno ocenilo, da iz vpogledanih listin izhaja, da je 2. tožena stranka nakup poslovnega deleža v 5. toženi stranki financirala iz lastnih sredstev.

8. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da zatrjevana sprememba lastniške strukture v 1. toženi stranki, do katere naj bi prišlo kot posledica zakonitega ravnanja toženih strank (sklenitve Pogodbe) ne more sama po sebi predstavljati nedovoljene finančne asistence. Tožeča stranka pa tudi zaenkrat ni izkazala trditev, da naj bi prišlo do sklenitve Pogodbe zgolj zato, da bi se ji odvzel večinski vpliv v 1. toženi stranki. Sodišče prve stopnje namreč ni imelo podlage, da bi dvomilo v trditve toženih strank, da so Pogodbo sklenile zato, da bi 1. tožena stranka z odsvojitvijo 51 % deleža v 5. toženi stranki, hkrati rešila problem prevelikega števila lastnih delnic, ki jih je imela 5. tožena stranka v lasti.

9. Dejstvo, da je bila 5. tožena stranka, ki je imela v lasti 24.500 delnic 1. tožene stranke (21,97 % lastniški delež v 1. toženi stranki), v času od dne 22.4.2011 do dne 17.8.2011 v 100 % lasti 1. tožene stranke je pomenilo, da so te delnice postale lastne delnice, iz katerih lastnica ni imela nobenih pravic (249. člen ZGD-1). Posledično so se dejansko v tem času tožeči stranki pravice iz nespremenjenega števila njenih delnic v 1. toženi stranki (54.455) povečale na 62,59 %. Tožeča stranka pa ni v postopku na prvi stopnji niti trdila niti dokazala, da ji je bil na ta način pridobljeni večinski delež v 1. toženi stranki zagotovljen za nedoločen čas bodisi na podlagi posebnega dogovora z delničarji bodisi s Statutom 1. tožene stranke.

10. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ima sedaj tožeča stranka v lasti 54.455 delnic 1. tožene stranke, kar ji zagotavlja 48,84 % delež v lastniški strukturi le-te in nič več. Drugačne pritožbene trditve ne držijo. Pri tem se je v postopku na prvi stopnji izkazalo, da je tožeča stranka imela možnost, da si zagotovi večinski kontrolni delež v 1. toženi stranki z nakupom ustreznega števila delnic, česar pa ni storila.

11. Sprememba lastninske strukture v delniški družbi je praviloma dopustna, saj so delnice vrednostni papirji, ki jih je praviloma mogoče prenašati (1. odst. 174. člena ZGD). Pri tem je način prenašanja delnic in s tem sprememba lastniške strukture delniške družbe posebej predpisana. Hkrati pa so dopustni dogovori, ki določenim delničarjem zagotavljajo poseben položaj v delniški družbi.

12. Tožeča stranka, kot rečeno, niti ni zatrjevala, da si je zagotovila takšen položaj, ki bi ji omogočal kontrolni delež v 1. toženi stranki ne glede na število delnic. Zgolj z neutemeljenim zatrjevanjem, da je prodaja 51%. poslovnega deleža 1. tožene stranke v 5. toženi stranki, nična pa ne more ohraniti večinskega vpliva v 1. toženi stranki, do katerega je prišla, zato ker le-ta iz lastnih delnic nima pravic.

13. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da 2., 3. in 5. tožena stranka niso pasivno legitimirane v tej zadevi. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svoje zaključke o tem in se na njih sklicuje v izogib ponavljanju. Tožeča stranka zato s pritožbenim ponavljanjem trditev, ki jih je podala v postopku na prvi stopnji,pravilnih stališč sodišča prve stopnje ni uspela izpodbiti.

14. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na relevantne pritožbene trditve. Preostale pritožbene trditve pa je ocenilo kot nerelevantne, zato se do njih ni konkretno opredelilo. V izpodbijanem sklepu tudi ni ugotovilo nobenih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 325. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Enako je pritožbeno sodišče odločilo o stroških 2. in 4. tožene stranke glede odgovora na pritožbo, saj s trditvami v njem nista pripomogli k odločitvi v tej zadevi ( 1. odst. 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).