- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2183/93
ECLI:SI:VSLJ:1993:I.CP.2183.93 Civilni oddelek
Povzetek
- Zemljiškoknjižno sodišče lahko dovoli zemljiškoknjižni vpis le, če ne obstajajo ovire za vpis, kar se presoja tudi v primeru, ko je vpis dovolilo drugo sodišče.Ali je zemljiškoknjižno sodišče dolžno upoštevati ovire za vpis, tudi če je vpis dovolilo drugo sodišče?
- Vprašanje veljavnosti pogodbe, s katero je M.Š. odsvojila svoj solastninski delež na nepremičninah, je lahko predmet pravde in ne vpliva na zemljiškoknjižni postopek.Ali lahko zemljiškoknjižno sodišče odloča o veljavnosti pogodbe, ki se nanaša na odsvojitev nepremičnin?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zemljiškoknjižno sodišče lahko dovoli zemljiškoknjižni vpis samo takrat, kadar ne izvira iz zemljiške knjige glede zemljišča ali pravice nobena ovira zahtevanemu vpisu. To mora zemljiškoknjižno sodišče upoštevati tudi v primeru, ko je vpis dovolilo kakšno drugo sodišče.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zaznambo uvedbe postopka za odvzem poslovne sposobnosti M.Š. po sklepu Temeljnega sodišča v L. enote v L. pri 1/8 vložka št. 10 k.o. V. in št. 31 k.o. K. Proti sklepu se pritožuje Center za socialno delo, kot pristojni skrbstveni organ v zadevi M.Š. V pritožbi navaja, da je vložil predlog za odvzem poslovne sposobnosti M.Š. že v mesecu maju 1991, takrat pa je bila navedena še solastnica nepremičnin. M.Š. je podpisala pogodbo, s katero je odsvojila svoje nepremičnine dne 17.12.1992, to pa v času, ko je bil že vložen predlog za odvzem poslovne sposobnosti in v času, ko ji je bil postavljen začasni skrbnik.
Pritožba ni utemeljena.
Po pravnih pravilih Zakona o zemljiških knjigah, ki se še vedno uporabljajo, je vpis dopusten edino zoper tistega, ki je vpisan v zemljiški knjigi ob času vložitve zemljiškoknjižnega predloga kot lastnik zemljišča oz. imetnik pravice (paragraf 21 ZZK).
Zemljiškoknjižno sodišče lahko dovoli zemljiškoknjižni vpis samo takrat, kadar ne izvira iz zemljiške knjige glede zemljišča ali pravice nobena ovira predlaganemu vpisu. Na to mora zemljiškoknjižno sodišče paziti tudi takrat, kadar naj se izvrši zemljiško-knjižni vpis po odredbi drugega sodišča, ki ni zemljiško-knjižno sodišče (paragraf 104 ZZK). Glede na vse navedeno je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita in je zato treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.
Vse kar navaja v pritožbi skrbstveni organ, je sicer točno, vendar zadeva vprašanje veljavnosti pogodbe, s katero je M.Š. odsvojila svoj solastninski delež na obravnavanih nepremičninah, to pa je lahko vprašanje pravde in v zvezi s tem vzpostavitve prejšnjega zemljiško-knjižnega stanja, ne pa predmetnega postopka.