Jedro

Ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana v roku, ki ga je sodišče določilo v nalogu za plačilo sodne takse in niso podani pogoji za oprostitev, je sodišče pravilno štelo, da je vloga umaknjena in postopek ustavilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka A. A. trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek, začet s tožbo zoper sklep Ministrstva za okolje in prostor z dne 2. 6. 2009, s katerim je bil zavržen predlog tožnikov za obnovo postopka, končanega z izdajo gradbenega dovoljenja za postavitev bazne postaje B. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je po vloženi tožbi tožnikoma poslalo plačilni nalog z dne 7. 7. 2009 za plačilo sodne takse v višini 148,00 EUR. Tožnika sta zoper plačilni nalog vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 26. 8. 2009 zavrnilo. Tožnica je zoper ta sklep vložila pritožbo, ki jo je Vrhovno sodišče RS s sklepom I Up 423/2009 z dne 4. 5. 2010 kot nedovoljeno zavrglo. Ker tožnika tudi po prejemu navedenega sklepa takse za tožbo nista plačala niti v nadaljnjih 15 dneh, se šteje, da sta tožbo umaknila (tretji odstavek 105. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). Zato je sodišče prve stopnje postopek z izpodbijanim sklepom ustavilo.

3. Tožnica zoper navedeni sklep vlaga pritožbo, v kateri navaja, da so ji bila kršena določila ZUS in ZST-1. Pojasnjuje, da je bila v postopku, ki je tekel pred navedenim prvostopnim sodiščem v zadevi I U 35/2009, tožba zavržena, taksa pa je bila po pomoti v celoti plačana dvakrat, zato je bila upravičena do povrnitve plačane takse. Glede na to bi bilo treba upoštevati preplačilo, katerega povrnitev lahko stranke zahtevajo. Ker ga niso zahtevale, bi se to moralo upoštevati v predmetnem postopku. Poleg tega pa je tožnica že tekom postopka trdila, da je slabega premoženjskega stanja. Do teh navedb se sodišče prve stopnje ni opredelilo, ampak je postopek ustavilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je izpodbijan sklep, s katerim je sodišče prve stopnje postopek ustavilo zaradi neplačila takse za tožbo. Podlago za tako odločitev ima v ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Tako 105. a člen ZPP v tretjem odstavku določa, da če sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena (tudi tožbo) ni plačana v roku iz drugega odstavka (to je rok, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo sodne takse) in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in na zakonu utemeljena. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnica ni plačala sodnih taks za tožbo. Iz tožbe pa je razvidno, da tudi ni zaprosila za oprostitev plačila sodnih taks. Šele v ugovoru zoper odmero sodne takse je navajala, da nima lastnih dohodkov oziroma premoženja ter zato nima možnosti za plačilo sodnih taks, ni pa vložila predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Tak predlog je podala šele kasneje ob vložitvi pritožbe zoper sklep z dne 26. 8. 2009 o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog. Temu predlogu je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 17. 9. 2009 ugodilo ter jo oprostilo plačila sodnih taks za pritožbo. Sodišče prve stopnje namreč o oprostitvi odloči na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1).

7. Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev (13. člen ZST-1) in velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje, to je od vložitve predloga dalje, tako da bi ne glede na navedbe v ugovoru ter predlog za oprostitev, ki je bil vložen po vložitvi tožbe, tožnica ob vložitvi tožbe oziroma po prejemu plačilnega naloga (oziroma po prejemu sklepa Vrhovnega sodišča o zavrženju pritožbe) morala takso za tožbo plačati.

8. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe oziroma ugovori, da bi sodišče prve stopnje moralo pri neplačani taksi v tem upravnem sporu upoštevati preplačano takso v drugem upravnem sporu. ZST-1 takih poračunov ne predvideva in sodišče za kaj takega v zakonu nima podlage. Če je revidentka v drugem postopku plačala takso, ki je ni bila dolžna plačati, je imela v tistem postopku pravico zahtevati vrnitev takse (32. in 34. člen ZST, Ur. l. SRS, št. 30/78 in nadaljnji).

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

10. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, tožnica na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.