Jedro

Tudi v delovnem sporu sodišče odloča v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo predložijo stranke. Če tožnik izpodbija odpovedni razlog le deloma, deloma pa sploh ne in v zvezi s tem tudi ne ponudi nikakršnih dokazov, sodišče po določbah 7. člena ZPP ne samo da ni dolžno, ampak tudi ne sme ugotavljati teh dejstev in izvajati dokazov.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožniku je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi več kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izredna odpoved nezakonita. Tožnik je bil seznanjen z razrešitvijo dne 28. 2. 2005 po 14.38 uri, do takrat pa je imel pooblastila zakonitega zastopnika. Zato ni prekoračil pooblastil, ko je 27. 2. 2005 sklenil pogodbo z V. in 28. 2. 2005 odredil nakazilo avansa odvetniški pisarni in na svoj račun nakazal akontacijo odpravnine. Sodišče je razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ter ugodilo reintegracijskemu zahtevku in v pretežnem delu denarnim zahtevkom iz naslova plače, zavrnilo pa je zahtevek za izplačilo odpravnine.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v delu, ki jo tožnik ni izpodbijal, postala pravnomočna, pa je ugotovilo, da je tožnik uveljavljal nezakonitost celotne izredne odpovedi. Izredna odpoved vsebuje tudi določene kršitve delovne obveznosti, ki so bile očitane tožniku, ki niso bile vsebovane v pisni obdolžitvi, niti niso bile predočene tožniku na zagovoru. Ker je bila tožniku s tem kršena pravica do obrambe, je v tem delu odpoved že iz tega razloga nezakonita.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pritožbeno sodišče z zaključkom, da je odpoved nezakonita, ker vsebuje kršitve, ki niso vsebovane v pisni obdolžitvi, kršilo določila Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1) in Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/2007 - ZPP). Dejstvo, da je tožnik izpodbijal celotno izredno odpoved še ne pomeni, da je postavil ustrezne dejanske navedbe oziroma zatrjevanja. V skladu s 7. členom ZPP bi moral navesti vsa ustrezna dejstva, na katera opira svoj zahtevek in izpodbijati vse razloge, ki so navedeni v odpovedi. Kolikor določenih dejstev sploh ne zatrjuje, se te pomanjkljivosti ne more nadomestiti z izvedbo dokazov. Tožnik ni izpodbijal očitkov oziroma razlogov za izredno odpoved, da je preprečil dostop na delovno mesto R. C. ter dostop do poslovnih prostorov in poslovne dokumentacije edinemu družbeniku in da zaradi njegovega ravnanja tožena stranka pristojnim organom ni mogla pravočasno oddati podatkov za DDV za mesec januar. Ker ti razlogi s tožbo sploh niso bili izpodbijani, se sodišče prve stopnje do njih pravilno ni opredeljevalo, vendar pa bi moralo ob ugotovitvi, da izpodbijani razlogi ne obstajajo oziroma so neutemeljeni, zahtevek zavrniti, ker tožnik ni izpodbijal vseh razlogov, na katerih odpoved temelji. Sodišče druge stopnje je v nasprotju s 7. členom ZPP in 34. členom ZDSS-1 samo ugotavljalo dejstva, ki jih tožnik sploh ni zatrjeval. Ker je to storilo šele sodišče druge stopnje, je bila kršena pravica tožene stranke iz 5. člena ZPP, da se izjavi o okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in načelo obojestranskega zaslišanja.

4. V skladu s 375. členom ZPP je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Tožena stranka ne izrecno ne smiselno ne navede nobene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je po določbi 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP lahko revizijski razlog. Vse revizijske navedbe se nanašajo na zatrjevanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje, torej na revizijski razlog iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP.

8. Dejansko stanje ugotavlja praviloma sodišče prve stopnje na javni obravnavi. Če sodišče druge stopnje presodi, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, lahko ponovi dokaze le na obravnavi (drugi odstavek 347. člena ZPP), v primeru nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje (355. člen ZPP). V delovnih sporih pa je treba upoštevati tudi določbe 30. člena ZDSS-1, po katerih mora sodišče druge stopnje razpisati obravnavo, s katero se odpravijo pomanjkljivosti pri izvedbi dokazov tako, da samo pravilno in popolno ugotovi dejansko stanje, ki je pomembno za zakonito odločitev. Ne sme pa sodišče druge stopnje spreminjati ali dopolnjevati dejanske podlage, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje le na seji senata. Tako ravnanje pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 5. in 7. členom ZPP, seveda le, če je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

9. Revizija pravilno opozarja, da je predmet presoje odpoved pogodbe o zaposlitvi kot celota. Sodišče pri tem presoja utemeljenost odpovednega razloga, ki je v primeru prve in druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Kadar delavec te obveznosti krši z več dejanji (ravnanji) ali opustitvami, mora sodišče presoditi vse. Tudi če ugotovi, da delavec nekaterih očitanih ravnanj ni storil, to še vedno lahko pomeni, da je zaradi drugih odpovedni razlog utemeljen. Zato mora sodišče o tem odločiti.

10. Tudi v delovnem sporu pa sodišče odloča v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo predložijo stranke. Če tožnik izpodbija odpovedni razlog le deloma, deloma pa sploh ne in v zvezi s tem tudi ne ponudi nikakršnih dokazov, sodišče po določbah 7. člena ne samo ni dolžno, ampak tudi ne sme ugotavljati teh dejstev in izvajati dokazov. ZDSS-1 ima zaradi narave delovnih sporov v zvezi s tem sicer posebno določbo o izvedbi dokazov po uradni dolžnosti (prvi odstavek 34. člena ZDSS-1). Vendar ta določba ne pride v poštev v primeru, kot je obravnavani. Ugotovitev, ali je iz razlogov, ki niso bili izpodbijani, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vseeno zakonita, je za odločitev o tožbenem zahtevku - ki se glasi na ugotovitev nezakonitosti odpovedi kot celote - pomembno. Kolikor stranke, zlasti seveda tožnik, v zvezi s tem ne navajajo ničesar in ne predlagajo dokazov, ni podlage za izvedbo dokazov po uradni dolžnosti. Mora pa sodišče sprejeti dokazno oceno tudi o tem dejstvu in nato odločiti o zakonitosti odpovedi v tem okviru.

11. Navedeno velja seveda prvenstveno za sodišče prve stopnje. Kolikor to sodišče tega ne stori, lahko sodišče druge stopnje tako pomanjkljivost odpravi le na zgoraj naveden način. Ne more pa dopolnjevati dejanskega stanja na seji senata. Eden od očitkov tožniku tako v pisni obdolžitvi kot odpovedi je tudi onemogočanje dostopa v poslovne prostore in do poslovne dokumentacije direktorju družbe in edinemu družbeniku (prilogi A3 in A5). O tem ravnanju tožnika in presoji, ali je tudi zgolj to lahko bil utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne sodišče prve ne sodišče druge stopnje nimata ugotovitev.

12. Ker je glede na navedeno sodišče druge stopnje storilo očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je revizijsko sodišče ugodilo reviziji in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Sodišče druge stopnje bo moralo ponovno odločiti o pritožbi tožene stranke na podlagi pravilno in zakonito izvedenega postopka (prvi odstavek 379. člena ZPP).

13. Izrek o stroških je v skladu s tretjim odstavkom 163. člena ZPP.