Jedro

Iz predloženih listin izhaja, da so imeli tožniki osnove za odmero dohodnine za leto 1998 (neto osnove po odbitku vseh prispevkov, preživninskih obveznosti in davčnih olajšav) v naslednjih zaokroženih zneskih: prvotožnik 3,000.000,00 SIT ali 250.000,00 SIT na mesec, drugotožnik 1,200.000,00 SIT ali 100.000,00 SIT na mesec, tretji, četrti in šesti tožnik 900.000,00 SIT ali 75.000,00 SIT na mesec in peti tožnik 2,600.000,00 SIT ali okoli 217.000,00 SIT na mesec. V obravnavanem postopku znaša priglašena vrednost spora 103,000.000,00 SIT, tožene stranke pa so dolžne plačati sodno takso 600.000,00 SIT.

Pritožbeno sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin, upoštevaje tudi vrednost spornega predmeta, ocenjuje, da bodo drugi, tretji, četrti in šesti tožnik zmogli plačilo sodne takse, če se jim omogoči plačevanje takse v več obrokih.

Nadalje je sodišče druge stopnje ugotovilo, da prvi in peti tožnik po svojih dohodkih zmoreta plačilo takse, zato je njuni pritožbi zavrnilo.

Izrek

1) Pritožbam taksnih zavezancev D.B., M.K., J.D. in A.R. se deloma ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se jim dovoli obročno plačilo sodne takse za tožbo in sicer v štirih mesečnih obrokih po 25.000,00 SIT.

2) Pritožbi J.R. in B.R. se zavrneta in se glede njiju sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožečih strank za oprostitev plačila sodnih taks za tožbo v skupnem znesku 600.000,00 SIT.

Zoper sklep so se vsi taksni zavezanci pritožili in predlagali, da se jih oprosti plačila sodne takse, podrejeno pa, da se jim dovoli obročno plačevanje sodne takse. V pritožbi navajajo, da so prvi štirje tožniki upokojenci v visoki starosti, peti in šesti pa sta zaposlena, vendar imata tudi preživninske obveznosti, zato bi plačilo takse ogrozilo preživljanje njiju in njunih družin.

Pritožbe D.B., M.K., J.D. in A.R. so deloma utemeljene.

Pritožbi J.R. in B.R. nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so tožniki sodišču kot dokazila o premoženjskem stanju poleg drugih listin, ki jih zahteva 3. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) oziroma 2. odst. 169. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), priložili napoved za odmero dohodnine za leto 1998 (B.R., priloga A16) oz. odločbe o odmeri dohodnine za leto 1998 (ostalih pet tožnikov, priloge A17-21). Iz navedenih listin izhaja, da so imeli tožniki osnove za odmero dohodnine za leto 1998 (neto osnove po odbitku vseh prispevkov, preživninskih obveznosti in davčnih olajšav) v naslednjih zaokroženih zneskih: J.R. 3,000.000,00 SIT ali 250.000,00 SIT na mesec, D.B. 1,200.000,00 SIT ali 100.000,00 SIT na mesec, M.K., J.D. in A.R. 900.000,00 SIT ali 75.000,00 SIT na mesec in B.R. 2,600.000,00 SIT ali okoli 217.000,00 SIT na mesec. V obravnavanem postopku znaša priglašena vrednost spora 103,000.000,00 SIT, tožene stranke pa so dolžne plačati sodno takso 600.000,00 SIT, kar znaša 100.000,00 SIT na posameznega tožnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predložene listine potrjujejo pritožbene trditve D.B., M.K., J.D. in A.R, o njihovih dohodkih, vendar pa po skrbni presoji vseh okoliščin, upoštevaje tudi vrednost spornega predmeta, ocenjuje, da bodo tudi zgoraj navedeni taksni zavezanci zmogli plačilo sodne takse, če se jim omogoči plačevanje takse v več obrokih. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP pritožbi zgoraj nevedenih štirih taksnih zavezancev deloma ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da jim je na podlagi 2. odst. 13. čl. ZST oz. 4. odst. 168. čl. ZPP dovolilo plačilo sodne takse v obrokih, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Nadalje je sodišče druge stopnje ugotovilo, da imata taksna zavezanca J.R. in B.R. nadpovprečno visoke dohodke (povprečna bruto plača v RS je v letu 1998 znašala 158.047,00 SIT). B.R. sploh ni specificiral zatrjevanih preživninskih obveznosti (koliko oseb in katere mora preživljati), vendar je sodišče vseeno upoštevalo njegove preživninske obveznosti, kolikor izhajajo iz predložene napovedi za odmero dohodnine, kar je bilo navedeno že v prejšnjem odstavku. Tudi ob upoštevanju teh obveznosti sodišče druge stopnje ocenjuje, da so dohodki B.R. tolikšni (več kot 210.000,00 SIT neto plače na mesec), da bo zmogel plačilo svojega deleža sodne takse brez nevarnosti za preživljanje sebe in svojih družinskih članov. J.R. ima celo nekoliko večje dohodke (okoli 250.000,00 SIT neto pokojnine na mesec), v pritožbi pa sploh ne zatrjuje, da bi bil dolžan kogar koli preživljati. Posplošena navedba, da je taksni zavezanec upokojenec v visoki starosti, ne daje podlage za oprostitev plačila sodnih taks, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da bo tudi J.R. zmogel plačati ustrezen del sodne takse v enem obroku. Glede na zgoraj povedano je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP pritožbi J.R. in B.R. zavrnilo kot neutemeljeni in glede omenjenih dveh potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.