Jedro

Glasovalne pravice prednostnim delnicam ni moč izključiti le z naštevanjem pravic, ki jih takšne delnice dajejo.

V konkretnem primeru je osnovni kapital tožene stranke razdeljen na delnice, ki se glasijo na 100 DEM, in delnice, ki se glasijo na 100 SIT. Izhodišče za opredelitev razmerja med navadnimi delnicami in spornimi prednostnimi delnicami zato v konkretnem primeru ne more biti njihova nominalna vrednost. Ta je v konkretnem primeru le matematično lahko skupni imenovalec vseh delnic, ki jih je tožena stranka izdala, k opredelitvi razmerij med delničarji pa ne pripomore.

Sklep skupščine delniške družbe je zaradi postopkovne napake izpodbojen le, če je ta potencialno kavzalna.

Izrek

1.Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se: 1.1. glede odločitve o zavrnitvi primarnega zahtevka (1. tč.sodbenega izreka) delno spremeni tako, da se spremenjeni del glasi: "Ugotovi se, da je bila tožeči stranki na skupščini delničarjev tožene stranke dne 17.5.1997 neutemeljeno odrečena pravica izvrševanja glasovalne pravice z 10.000 glasovi"; 1.2. glede odločitve o podrejenem tožbenem zahtevku (2.tč. sodbenega izreka) razveljavi in se tožba v tem delu zavrže. 2. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

3. Sodba sodišča prve stopnje se v stroškovnem delu spremeni tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

4. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala, naj sodišče ugotovi, da ji je bila neutemeljeno odrečena glasovalna pravica s 130.000 glasovi oz. podrejeno z 10.000 glasovi, ki naj bi jih imela kot imetnica prednostnih delnic. Prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka izpodbijala sklepa skupščine z dne 17.5.1997 v 1. in 2. tč. dnevnega reda te skupščine.

Tožeča stranka vlaga proti sodbi sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi tako, da ugodi primarnemu tožbenemu zahtevku, ali pa naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje drugemu sodniku. V pritožbi vztraja, da imajo prednostne delnice tožene stranke glasovalno pravico. To svoje stališče podrobno utemeljuje. Meni, da ni nerazjasnjeno vprašanje števila glasov, ki pripadajo tožeči stranki na podlagi spornih prednostnih delnic. Trdi, da je nominalna vrednost prednostne delnice 100 DEM oz. 1.300 SIT, zato ima 13 glasov. Zgolj iz previdnosti je tožeča stranka postavila zahtevek glede na število delnic, tj. 10.000 glasov. Sicer pa navaja, da je odločitev o obstoju glasovalne pravice spornih prednostnih delnic bistvenega pomena za nadaljnji potek in urejanje razmerij v tej pravdi in med delničarji. V pravočasni dopolnitvi pritožbe pa podrobneje razčlenjuje, zakaj meni, da ima prednostna delnica 13 glasov.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba je delno utemeljena.

ZPP/77 je uporabljen na podlagi 1. odst. 498. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS 26/99).

Preizkus izpodbijane sodbe v okviru uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev Zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja, naj sodišče ugotovi, da ji je bila na skupščini delničarjev tožene stranke, ki je bila dne 17.5.1997 (v nadaljevanju skupščina) neutemeljeno odrečena pravica izvrševanja glasovalne pravice z 10.000 glasovi, ni podrejeni tožbeni zahtevek. Ta zahtevek je vsebovan v glavnem zahtevku, s katerim tožeča stranka uveljavlja, naj sodišče ugotovi, da ji je bila na skupščini neutemeljeno odrečena pravica glasovanja s 130.000,00 glasovi. Ne gre tedaj za dva zahtevka, ki bi se zaradi različnega pravnega varstva izključevala. O zahtevku, ki ga tožeča stranka zmotno poimenuje podrejeni, se razpravlja v okviru glavnega zahtevka.

Podrejeni zahtevek je le kvantitativni (manjši) del glavnega zahtevka.

Iz doslej razloženega sledi, da tožeča stranka s tem, ko je postavila podrejeni tožbeni zahtevek na naroku za glavno obravnavo, ki je bil dne 2.12.1998 (zapisnik s tega naroka, l.št. 60), ni spremenila tožbe (prim. 1. in 3. odst. 191. čl. ZPP/77), kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Postavila je le podrejene trditve o manjšem številu glasov, ki naj bi jih dajale sporne prednostne delnice (3. odst. 191. čl. ZPP/77). Sodišče zaradi litispendence glede glavnega zahtevka ne bi smelo meritorno obravnavati podrejenega tožbenega zahtevka. Ker pa ga je, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77). Pritožbeno sodišče je zato moralo izpodbijano sodbo v delu, v katerem je zavrnjen podrejeni tožbeni zahtevek razveljaviti in tožbo v tem delu zavreči (1.2. tč. izreka te odločbe; 2. odst. 369. čl. ZPP/77).

Drugih uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo.

O glasovalni pravici spornih prednostnih delnic Pritožbeno sodišče ne more slediti razlogom sodišča prve stopnje, ki naj bi govorili v prid presoji, da sporne prednostne delnice nimajo glasovalne pravice. Pritožbeno sodišče se sicer strinja, da je glasovalno pravico prednostnim delnicam moč izključiti tudi tako, da se taksativno naštejejo pravice, ki jih takšne delnice imetniku zagotavljajo, tedaj na posreden način. Vendar besedila 4.3.tč. statuta tožene stranke (priloga A 10) po prepričanju pritožbenega sodišča ni moč tako razumeti.

Res je, da z glagolom "izključiti" razumemo med drugim, da se nekaj ne upošteva v kaki celoti (SSKJ, str. 324). Vendar, tako je razumeti besedilo, v katerem je ta glagol uporabljen. Če tega glagola v besedilu ni in če je "celota" sestavljena npr. iz posameznih upravičenj, ki jih kot bistvene za določena razmerja našteva zakon, za izključitev nekega upravičenja v avtonomnem pravnem viru ne zadošča le opustitev le-tega ob naštevanju drugih upravičenj. S tem še ni opredeljena nova celota, tj. celota, ki bi bila drugačna od tiste, ki jo za določen dejanski stan opredeljuje zakon. In samo v tem razmerju so sporne določbe statuta tožene stranke o prednostnih delnicah do celote pravic, ki jih ZGD daje prednostnim delnicam (prim. 2. in 3. odst. 177. čl. in 179. čl. ZGD), pa čeprav gre za takšne prednostne delnice, pri katerih je sicer moč izključiti glasovalno pravico na podlagi 302. čl. ZGD.

Na drugačno presojo ne more vplivati ne drugačna ureditev delnic v Zakonu o vrednostnih papirjih (Ur.l. SFRJ 64/89 in 29/90), ki se je z uveljavitvijo ZGD prenehal uporabljati (1. alineja 1. odst. 595. čl. ZGD), ne Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Ur.l. RS 23/99).

Ne prvi ne drugi predpis nista veljala, ko je skupščina tožene stranke dne 26.3.1994 sprejela sklep, da je statut usklajen z ZGD (prim. statut - priloga A 10 - in zapisnik s skupščine tožene stranke, ki je bila 26.3.1994 pod 3. tč. - priloga B 2). Besedila statuta tako ni moč razlagati v povezavi s tema dvema predpisoma, temveč le v povezavi z ZGD. Poleg tega trditveno gradivo spora ne daje opore za sklepanje, da bi bile sporne prednostne delnice izdane v nematerializirani obliki. Zato in pa zato, ker je ta zakon začel veljati po izdaji izpodbijane sodbe, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo z razmerjem med določbami Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih in ZGD, namreč z razmerjem specialnosti med posameznimi določbami teh dveh predpisov (2. odst. 2. čl. Zakona nematerializiranih vrednostnih papirjih).

Prav tako na drugačno presojo ne more vplivati dejstvo, da sporne prednostne delnice niso bile izdane v obliki delniške listine, temveč tožeča stranka razpolaga le s potrdilom št. 1 za 10.000 prednostnih delnic, katerih nominalna vrednost je 100,00 DEM (prim. s tem v zvezi prilogo A 9). V konkretnem primeru je sporno vprašanje razumevanja besedila statuta ne pa vprašanje, ali se sestavine na delnici ujemajo z določbami statuta. Tudi besedilo prospekta, ki ga je tožena stranka izdala l. 1991, očitno ob drugi izdaji delnic razreda B (prim. 3.1.2.2. tč. statuta tožene stranke in ta prospekt - priloga B 8), ne more vplivati na razumevanje besedila sedanjega statuta. Prospekt je le vabilo k javnemu vpisu delnic (prim. 1. odst. 205. čl. ZGD). Sicer pa pritožbeno sodišče ne dvomi, da sporne prednostne delnice ob njihovi izdaji glasovalne pravice niso imele. Prej veljavni Zakon o vrednostnih papirjih je drugače kot 179. čl. ZGD urejal vprašanje glasovalne pravice delničarjev. Tako je npr. 3. odst. 17. čl. tega zakona določal, da "ima imetnik delnice v odvisnosti od vrste delnice pravico glasovanja v skupščini izdajatelja delnic...." in 2. odst. 13. čl., da ima imetnik delnice "v odvisnosti od vrste delnice lahko tudi pravico do udeležbe pri upravljanju". Temu primerno je bilo potrebno v sklepu o izdaji delnic med drugim opredeliti "... število glasov, ki jih daje delnica, če se pridobi pravica do upravljanja v skladu s 13. čl. tega zakona..." (2. odst. 20. čl. tega zakona).

Iz doslej razloženega sledi, zakaj za pritožbeno sodišče niso sprejemljivi razlogi proti stališču, da sporne prednostne delnice imajo glasovalno pravico. Tako se izkaže, da pritožnik utemeljeno znova opozarja na zmotno uporabo materialnega prava glede tega vprašanja.

O številu glasov, ki jih ima posamezna prednostna delnica Izhodišče za opredelitev, koliko glasov daje posamezna delnica, bi morala biti nominalna vrednost delnice (1. stavek 1. odst. 297. čl. ZGD; izjeme od tega načela za konkretni primer niso pomembne). Takšno izhodišče je izraz načela enakega položaja delničarjev (219. čl. ZGD). Sicer pa omogoča, da so razmerja med delničarji glede upravičenj, ki jim kot delničarjem gredo in ki so opredeljena ob ustanovitvi delniške družbe oz. s vsakokratnim sklepom o povečanju osnovnega kapitala, jasna in lahko ugotovljiva.

V konkretnem primeru je osnovni kapital tožene stranke razdeljen na delnice, ki se glasijo na 100 DEM, in delnice, ki se glasijo na 100 SIT. Izhodišče za opredelitev razmerja med navadnimi delnicami in spornimi prednostnimi delnicami po prepričanju pritožbenega sodišča zato v konkretnem primeru ne more biti njihova nominalna vrednost. Ta je v konkretnem primeru le matematično lahko skupni imenovalec vseh delnic, ki jih je tožena stranka izdala, k opredelitvi razmerij med delničarji pa ne pripomore. Ravno obratno priznavanje tega izhodišča, bi delničarje spravilo v negotov položaj, saj je splošno znano, da se tečaj SIT za DEM spreminja, skladno s tem pa bi se stalno spreminjala tudi razmerja med delničarji. To je v nasprotju z vsebino razmerij, ki naj bi veljala med delničarji in med delničarji in delniško družbo.

Takšno stanje je pripisati dejstvu, da so se delnice, ki jih je izdala tožena stranka že ob izdaji glasile na DEM in na takratne din (prim. Pravila delniške družbe, priloga B 8). Da so se delnice lahko glasile na tujo valuto, je dopuščal 14. čl. že omenjenega Zakona o vrednostnih papirjih bivše SFRJ. Toda ne v tem zakonu ne v Zakonu o podjetjih pritožbeno sodišče ne najde opore za stališče, da je bilo dopustno del osnovnega kapitala razdeliti na delnice, nominirane na domačo valuto, del pa na delnice, ki so se glasile na tujo valuto (prim. npr. 1. odst. 87. čl. Zakona o podjetjih, ki je določal, da se delnice glasijo na enake denarne zneske). Ker pa je bila tožena stranka tako ustanovljena in je takšna ustanovitev vpisana v sodnem registru, kar velja tudi za zvišanje osnovnega kapitala z 838.900,00 din na 26.000.000,00 SIT v letu 1994 (iz podatkov ni razvidno, da bi bile za tako povečani kapital izdane nove delnice), je takšno stanje potrebno v tem gospodarskem sporu upoštevati. Pritožbeno sodišče se zato tudi ni ukvarjalo z vprašanjem, ali gre pri spornih prednostnih delnicah, ki se glasijo na 100 DEM, za situacijo iz 581. čl. ZGD, ali ne.

Bistvena značilnost delniške družbe je, da ima osnovni kapital razdeljen na delnice (1. odst. 169. čl. ZGD). To pomeni, da je (bi moral biti) osnovni kapital enak zmnožku števila izdanih delnic in njihove nominalne vrednosti.

V konkretnem primeru ni tako. Osnovni kapital je, kot to sledi iz statuta, 26.500.000,00 SIT. Ta pa je razdeljen na: - 135.000 navadnih delnic, nominalna vrednost posamezne delnice je 100 SIT, in - 10.000 prednostnih delnic, nominalna vrednost posamezne delnice je 100 DEM.

Osnovni kapital zato ni enak zmnožku po zgornji formuli.

Iz besedila statuta pa je razvidno, kako je osnovni kapital izračunan.