Jedro

Tožena stranka v pritožbi v delu, ki se nanaša na plačilo razlike v plači za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, utemeljeno navaja, da sodišče ni v zadostni meri upoštevalo tožničinih prihodkov, ki jih je pridobivala v vmesnem času od prenehanja delovnega razmerja dalje, in sicer prejemke (honorarje) po civilnih pogodbah, plačo pri drugem delodajalcu oziroma prejeta nadomestila iz naslova brezposelnosti. Tožnica je namreč v spornem obdobju prejemala tudi honorarje iz naslova pogodb civilnega prava (avtorskih in drugih), kar je potrebno upoštevati pri ugotavljanju višine reparacije, saj tožnica ne bi mogla opravljati delo istočasno pri toženi stranki in na podlagi pogodb civilnega prava. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba v 3. alineji 3. točke in v 4. točki izreka razveljavi in se v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da se: „1. Izredna odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi, datirana z dnem 20. 4. 2012, se kot nezakonita razveljavi.

2. Ugotovi se, da je delovno razmerje tožnice pri toženi stranki trajalo do vključno 28. 5. 2012, s tem dnem pa se pogodba o zaposlitvi, sklenjena med strankama postopka, na podlagi 118. člena ZDR sodno razveže. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki obračunati odškodnino iz 118. člena ZDR v višini 21.089,04 EUR bruto, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke ter tožnici izplačati neto znesek.

3. Zavrnejo se tožbeni zahtevki: - za ugotovitev, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki traja tudi po 28. 5. 2012 z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja, - da je tožena stranka dolžna v 8 dneh tožnico pozvati nazaj na delo, na njeno delovno mesto oziroma na drugo ustrezno delovno mesto, ki ustreza stopnji njene izobrazbe, znanjem in zmožnostim, in sicer za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter krajem opravljanja dela, ki od kraja bivanja tožnice ni oddaljen več kot 3 ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca, - da je tožena stranka od 21. 4. 2012 do dne tožničinega ponovnega nastopa dela pri toženi stranki, dolžna v 8 dneh tožnici obračunati vse plače, ki bi jih tožnica prejela, če bi bila na delu, od tako obračunanih posameznih zneskov bruto plač obračunati in plačati vse davke in prispevke v skladu z veljavno zakonodajo, nato pa tožnici izplačati posamezne neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznega zneska neto plače (od vsakega osemnajstega dne v mesecu dalje za pretekli mesec) do plačila, - da je tožena stranka dolžna v 8 dneh tožnico prijaviti v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ tako, da ji bo priznana delovna doba od vključno 21. 4. 2012 do dne ponovnega nastopa dela pri toženi stranki, - da je tožena stranka dolžna v 8 dneh tožnici plačati 10.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2012 do plačila.

4. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožnici povrniti 78,18 EUR stroškov tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila.“

2. Pritožbeno sodišče je v zadevi Pdp 286/2014 izdalo sodbo, s katero je razsodilo: „I. Pritožbama tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v: - drugem odstavku 2. točke izreka tako, da se naloži toženi stranki, da tožnici v roku 8 dni obračuna odškodnino v višini 10.544,52 EUR bruto, od tega zneska odvede predpisane davke in prispevke ter tožnici izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila, - 1. alineji 3. točke izreka v zvezi s prvim odstavkom 2. točke izreka tako, da se ugotovi, da je delovno razmerje tožnice pri toženi stranki trajalo tudi od 29. 6. 2012 do 20. 12. 2013, s tem dnem pa se pogodba o zaposlitvi, sklenjena med strankama postopka, sodno razveže, - 3. alineji 3. točke izreka tako, da se naloži toženi stranki, da tožnici za obdobje od 29. 5. 2012 do 20. 12. 2013 obračuna razliko v plači, ki bi jo prejela pri toženi stranki, in plačo, ki jo je prejemala pri drugem delodajalcu (od 29. 5. 2012 do 28. 6. 2012) ter razliko v plači, ki bi jo prejela pri toženi stranki, in denarnim nadomestilom iz naslova brezposelnosti (od 29. 6. 2012 do 30. 9. 2012), odvede predpisane davke in prispevke ter tožnici izplača ustrezen neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznega zneska neto plače do plačila, - 4. alineji 3. točke izreka tako, da se naloži toženi stranki, da tožnico v 8 dneh prijavi v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ tako, da ji bo priznana delovna doba za obdobje od 29. 6. 2012 do 20. 12. 2013. II. V preostalem se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožnici v 15 dneh povrniti 627,39 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila.“

3. Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 217/2014 z dne 8. aprila 2015 odločilo: „I. Reviziji se delno ugodi in se izpodbijana sodba: - v 1. alineji 1. točke izreka spremeni tako, da se toženi stranki naloži, da tožnici v roku 8 dni obračuna denarno povračilo v višini 5.272,26 EUR bruto, od tega zneska odvede predpisane davke in prispevke ter tožnici izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila, - v 3. alineji I. točke in v III. točki izreka se razveljavi in v tem delu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.“

4. Pritožba tožene stranke v delu glede plačila razlike v plači za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja navaja, da sodišče ni v zadostni meri upoštevalo tožničinih prihodkov, ki jih je pridobivala v vmesnem času od prenehanja delovnega razmerja dalje po civilnih pogodbah in v času prejemanja plače pri drugem delodajalcu oziroma prejemanja nadomestila iz naslova brezposelnosti.

5. V predmetni zadevi tako pritožbeno sodišče odloča še o odločitvi iz 3. alineje 3. točke in 4. točke izreka (stroški postopka), pri čemer je pritožbeno sodišče v predhodnem postopku odločilo, da je tožnica upravičena do razlike med plačo, ki bi jo prejela pri toženi stranki in denarnim nadomestilom iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je tožnica v spornem obdobju prejemala tudi honorarje iz naslova pogodb civilnega prava (avtorskih in drugih), kar bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati v ponovnem sojenju pri ugotavljanju višine reparacije, saj tožnica ne bi mogla opravljati delo istočasno pri toženi stranki in na podlagi pogodb civilnega prava. Tako bo moralo sodišče upoštevati prejeto plačo, ki jo je tožnica prejemala pri drugem delodajalcu in upoštevati denarno nadomestilo iz naslova brezposelnosti ter prejete honorarje na podlagi pogodb civilnega prava za obdobje priznanja delovnega razmerja pri toženi stranki. Pri tem bo moralo ugotoviti konkretne zneske oziroma razliko, do katere je tožnica upravičena in ne samo opisno naložiti toženi stranki plačilo razlike plače, saj takšna sodba sicer ni izvršljiva.

6. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 354. člena ZPP.

7. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilih 165. člena ZPP.