Jedro

Stanovalci stavbe, ki meji z objektom, ki je predmet lokacijskega postopka za spremembo namembnosti tega objekta, ne morejo v tem postopku uspešno uveljavljati svojih potreb po parkirnih prostorih na funkcionalnem zemljišču, ki po zazidalnem načrtu in odločbi upravnega organa pripada objektu, katerega namembnost se spreminja, pa čeprav so pred tem neovirano uporabljali tudi parkirišče na tem zemljišču.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila prvo točko odločbe Sekretariata za urbanizem in varstvo okolja občine z dne 10.8.1994, s katero je ugodil predlogu tožnika in ostalih stanovalcev za obnovo postopka, ki je bil končan z izdajo lokacijskega dovoljenja z dne 13.9.1993, ker je o tem prvostopni organ že odločil s sklepom z dne 25.4.1994. Zoper drugo točko prvostopne odločbe, s katero je bilo odločeno, da se pusti v veljavi lokacijsko dovoljenje z dne 13.9.1993, izdano investitorju ZD, za legalizacijo spremembe namembnosti dela obstoječega objekta otroškega vrtca v zdravstveno postajo in izvedbo pripadajoče zunanje ureditve, na parc. št. 29/3, pa je pritožbo tožnikov zavrnila. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je prvostopni organ v svoji odločbi pravilno odločil. Tožniki se ne strinjajo s tem, da se obstoječe parkirišče, ki so ga uporabljali stanovalci, nameni izključno za potrebe zdravstvenega doma. Tožena stranka ugotavlja, da sporno zemljišče (parkirišče), v skladu s pogoji iz prostorsko ureditvenih pogojev za plansko celoto M1 (Uradni list SRS, št. 3/88 in RS, št. 2/91 in 56/92), po katerih morfološka enota 5A/1, ki je namenjena za inštitute, zdravstvo, šolstvo ali otroško varstvo, predstavlja funkcionalno zemljišče k obstoječemu objektu, enako tudi zelenica za obstoječim objektom, kjer predlagajo tožniki ureditev novega parkirišča za potrebe zdravstvenega doma. Takšen predlog ne bi bil v skladu z določbami citiranega prostorskega izvedbenega akta, saj bi spremenil zasnovo funkcionalnega zemljišča v morfološki enoti 5A/1, ki v celoti predstavlja območje obstoječega vrtca, ki se mu spreminja namembnost. Tožena stranka še navaja, da z uporabo parkirišča, ki ne pripada k stanovanjskemu bloku, stanovalci niso mogli pridobiti nobene pravice, ki bi bila posebej varovana z zakonom. Parkirišče, ki ga predlagajo tožniki - stanovalci bloka, bi naj bilo res namenjeno potrebam zdravstvenega doma, vendar bi se kot posledica tega spremenilo obstoječe parkirišče, ki pa po veljavnem prostorskem aktu pripada obstoječemu objektu vrtca.

Tožnik v tožbi navaja, da so se stanovalci vselili v blok leta 1979/80 in so od takrat parkirali svoje avtomobile pred blokom na parkirni površini za vzgojnovarstveni zavod (VVZ). Blok je namreč brez parkirnega prostora, ki pa bi mu po stanovanjskem zakonu moral biti zagotovljen. Zahteva, da se morajo bloku zagotoviti nadomestni parkirni prostori v neposredni bližini bloka, kolikor bi prišlo do spremembe namembnosti obstoječih parkirnih površin. Pri nobeni delitvi spornih zemljišč, stanovalci bloka, kljub sosedstvu parc. št. 2/1, na kateri stoji stanovanjski blok s sporno parc. št. 29/1, niso bili vabljeni k sodelovanju, zato ne soglašajo z načrti z dne 3.3.1992 in 27.7.1993. Površina zemljišča okoli VVZ je tolikšna, da bi lahko zunanjo ureditev predvidenega zdravstvenega doma rešili tako, da s tem ne bi nikogar prizadeli. Vsi dosedanji postopki so bili nepravilno vodeni (črna gradnja nove zdravstvene postaje in lekarne, delilni načrti zemljišča so bili izdelani brez vednosti oziroma soglasja stanovalcev, vprašljivost najemne pogodbe, sklenjene z vrtcem in zdravstvenim domom in občino, čeprav je lastnik po delilnih načrtih gradbeno podjetje). Zato smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in dodeli parkirne prostore.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v izpodbijani odločbi. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Prizadeta stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Tožbo je vložil J.Š. z navedbo "in ostali" (verjetno stanovalci tega bloka), podpisal pa jo je le on sam. Sodišče je tožnika z dopisom z dne 20.7.1995 pozvalo, da tožbo dopolni s tem, da jo podpišejo še "vsi ostali stanovalci" oziroma kolikor ti v tem postopku pooblastijo osebo (J.Š.), da jih v upravnem sporu zastopa, naj priloži tudi pooblastilo s podpisi. Sodišče ga je tudi opozorilo, da kolikor ne bo v roku 30 dni odpravil navedene pomanjkljivosti, bo štelo, da je tožbo vložil le on sam. Iz povratnice je razvidno, da je tožnik navedeni poziv sprejel dne 25.7.1995, vendar tožbe ni dopolnil. Zato sodišče šteje, da je tožbo vložil le J.Š.

V stvari gre za obnovo postopka, ki je bil končan z izdajo lokacijskega dovoljenja za legalizacijo spremembe namembnosti dela obstoječega vrtca v zdravstveno postajo in izvedbo pripadajoče zunanje ureditve na parc. št. 29/3. V zadevi je predvsem sporno število parkirnih prostorov na funkcionalnem zemljišču, ki po pravnomočni odločbi z dne 18.8.1993 o ugotovitvi funkcionalnega zemljišča pripada VVZ. Po vpogledu v spisno dokumentacijo sodišče ni našlo razlogov za dvom, da je upravni organ pravilno ugotovil dejansko stanje in na tej podlagi tudi pravilno odločil. Upravni organ je z razlogi, ki jih je v odločbi tudi utemeljil, pustil v veljavi lokacijsko dovoljenje z dne 13.9.1993. Tožbene navedbe, ki so enake navedbam, ki jih je tožnik uveljavljal že na prvi stopnji in tudi v pritožbi, ne morejo vplivati na drugačno odločitev v tej stvari. Delilni načrti, ki jih tožnik v tožbi izpodbija, niso predmet tega postopka in jih zato tožnik v tem postopku ne more uspešno izpodbijati. Res je šlo v tem primeru za črno gradnjo, vendar pa prav lokacijsko dovoljenje, ki je predmet tega postopka, naj bi to stanje legaliziralo; zato je ta ugovor po presoji sodišča neupošteven.

Tožnik z ugovori, ki se nanašajo na manjkajoče parkirne prostore k bloku, v katerem stanuje, ne more vplivati na odločitev v tej zadevi, kar je pravilno ugotovila že tožena stranka v izpodbijani odločbi. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba zakonita, tožba pa je neutemeljena. Zato jo je zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).