Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče presoja izpolnjenost predpostavk za izdajo začasne odredbe na podlagi navedb, ki jih predlagatelj navede v predlogu za izdajo začasne odredbe (prvi odstavek 7. člena ZPP v zvezi s 239. in 15. členom ZIZ).
I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo predlog za začasno odredbo.
2. Takšen sklep upnica po pooblaščenki pravočasno pritožbeno izpodbija in uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da še ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, ker sklep zemljiškoknjižnega sodišča Dn X/2020 še ni pravnomočen in da zgolj s sklenitvijo pravnega posla kupec na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice. Izpostavlja, da je s predloženim notarskim zapisom SV 751/19 z dne 7. 1. 2020 izkazala zavezovalni in razpolagalni pravni posel. 28. 2. 2020 je bil vložen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist upnice in nato 10. 3. 2020 izdan sklep Dn X/2020, s katerim je sodišče dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist upnice z dnem 28. 2. 2020. Ta sklep sicer še ni pravnomočen, vendar so na upnico že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da ji mora biti zagotovljeno pravno varstvo. Izpostavlja tudi, da je na podlagi notarsko overjenega zemljiškoknjiženga dovolila pridobila pričakovano lastninsko pravico. Navaja, da je solastnica nepremičnine od dneva vložitve predloga dalje, razglašena epidemija pa nima vpliva na lastninsko pravico v pričakovanju, zato bi sodišče pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe moralo to upoštevati. Upnica je naredila vse, da se lahko vknjiži v zemljiško knjigo, do izvedbe vpisa solastninske pravice v zemljiško knjigo pa je njen položaj varovan na podlagi pričakovane lastninske pravice, saj bi ji bilo drugače odvzeto sodno varstvo za obdobje od vložitve predloga za vpis lastninske pravice do same realizacije vpisa. Z zavrženjem predloga upnice za izdajo začasne odredbe je sodišče poseglo v upničino ustavno varovano pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagano začasno odredbo dovoli, dolžniku pa naloži upničine stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Predmet tega pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga upnice za izdajo začasne odredbe.
5. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je ob odločanju o predlogu upnice za izdajo začasne odredbe vpogledalo v zemljiško knjigo in ugotovilo, da upnica v zemljiški knjigi še ni vknjižena kot solastnica nepremičnine ID znak: X 229/1. Upoštevaje prvi odstavek 49. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo, je zaključilo, da upnica ni izkazala pravnega interesa in nima pravnega varstva za izdajo začasne odredbe, ker zgolj s sklenitvijo pravnega posla upnica na nepremičnini ni pridobila lastninske pravice.
6. Sodišče presoja izpolnjenost predpostavk za izdajo začasne odredbe na podlagi navedb, ki jih predlagatelj navede v predlogu za izdajo začasne odredbe (prvi odstavek 7. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 239. in 15. členom ZIZ). V kolikor predlagatelj predlaga izdajo ureditvene ali regulacijske začasne odredbe, kot je primer v tej zadevi,1 so v 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) določene predpostavke za njeno izdajo.2 Nobena izmed teh predpostavk pa ni takšna, da bi sodišču nalagala, da po uradni dolžnosti ugotovi dejstva in na podlagi le-teh presodi, ali predlagatelj izkazuje pravni interes in ima pravno varstvo za začasno odredbo, kot je to storilo v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je zato napačno uporabilo določilo 272. člena ZIZ, ko je samo in mimo trditev v predlogu ugotavljalo, ali ima upnica pravni interes in pravno varstvo za vložitev začasne odredbe.
7. Sodišče prve stopnje se zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča posledično ni opredelilo do navedb upnice v predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerimi je zatrjevala izpolnjenost predpostavk po 272. členu ZIZ, saj podanih navedb upnice v izpodbijanem sklepu ni presojalo in je zato pravno relevantno dejansko stanje ostalo neraziskano. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sklep sodišča prve stopnje razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.
8. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe tako, da bo presodilo izpolnjenost predpostavk za njeno izdajo v okviru trditev v predlogu za izdajo začasne odredbe. Pri tem je še zgolj opozoriti, da ima začasna odredba učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). Zato mora sklep sodišča o začasni odredbi (zaradi načela dispozitivnosti pa mora to vsebovati že predlog za izdajo začasne odredbe) vsebovati poleg dejanja, ki se dolžniku nalaga oziroma se mu prepoveduje (vsebina začasne odredbe), tudi ustrezno sredstvo izvršbe, s katerim se bo začasna odredba realizirala.
9. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločitev o priglašenih pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.
1 Glede na izrecne navedbe v predlogu, da predlaga izdajo začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka, je šteti, da predmetni predlog upnice ne predstavlja predloga po 151. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). 2 Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-275/97 z dne 16. 7. 1998 začrtalo meje obravnavanja ureditvene začasne odredbe in opredelilo predpostavke, na podlagi katerih je dopustno izdati takšno začasno odredbo.