Jedro

Drugi odstavek 313. člena ZPP določa, da v primeru, ko v posebnih predpisih ni drugačne določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve 15 dni, vendar pa lahko določi sodišče za dajatve, ki niso denarne, daljši rok. Določba drugega odstavka 21. člena ZIZ določa, da če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo potrdilo o izvršljivosti sodbe Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 885/2011 z dne 5. 12. 2013 v delu, ki se nanaša na II. točko izreka sodbe.

2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog tožene stranke za razveljavitev potrdila o izvršljivosti sodbe zavrne oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba tožnice je bila vročena toženki, ki je nanjo odgovorila, in predlagala, da se jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

Dosedanji potek postopka

5. Sodišče prve stopnje je dne 5. 12. 2013 izdalo sodbo, s katero je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in v 2. točki izreka toženki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati znesek 50.105,93 EUR skupaj z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled, ki tečejo od 5. 12. 2013 dalje do plačila. Sodišče prve stopnje ni določilo roka za plačilo. Na zahtevo tožene stranke za pridobitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sodba postala pravnomočna 23. 1. 2014, izvršljiva pa 8. 2. 2014. Dne 20. 6. 2014 je tožena stranka na sodišče prve stopnje poslala predlog za razveljavitev klavzule o izvršljivosti, v katerem je navedla, da sicer pravnomočna sodba še ni postala izvršljiva.

Glede pritožbe

6. Drugi odstavek 313. člena ZPP določa, da v primeru, ko v posebnih predpisih ni drugačne določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve 15 dni, vendar pa lahko določi sodišče za dajatve, ki niso denarne, daljši rok. Določba drugega odstavka 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št.51/98 in nadaljnje, v nadaljevanju ZIZ) določa, da če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.

7. Niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zaradi tega, ker v sodbi posebnega izpolnitvenega roka (kot ga določa ZGD-1) ni določilo, kršilo določbe pravdnega postopka.

8. Kot rečeno, je sodba sodišča prve stopnje, v kateri je toženki naloženo plačilo, že postala pravnomočna. Tožnica torej ne more uveljavljati kršitev določb pravdnega postopka povezanih s pravnomočno sodbo, v pritožbi zoper sklep o razveljavitvi klavzule o izvršljivosti. Prav tako glede na citirano določilo ZIZ ne držijo pritožbene navedbe, da je sodišče z izpodbijanim sklepom ustvarilo okoliščine, da sploh ne obstaja trenutek izvršljivosti pravnomočne sodbe, saj postopkovna določila, ki veljajo v postopku izvršbe, natančno določajo, da v primeru, da v odločbi ni paricijskega roka, le-tega določi izvršilno sodišče. V tej fazi so glede na pravnomočnost sodbe tudi neupoštevne pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti izdati popravni sklep (pravilno: dopolnilni sklep) in pravnomočno sodbo dopolniti z izpolnitvenim rokom, saj tožeča stranka v tožbenem zahtevku ni predlagala roka, v katerem naj ji tožena stranka plača dolžni znesek.

9. V skladu z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP se je pritožbeno sodišče opredelilo le do navedb pritožnice, ki so odločilnega pomena.

10. Sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj pritožbeni razlogi niso podani, niti ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

11. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi v zadevi, zato stroški odgovora na pritožbo niso stroški, ki bi bili za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP). V odgovoru toženka namreč ni podala nobenih pomembnih dejstev in naziranj, s katerimi se pritožbeno sodišče ne bi seznanilo že iz podatkov spisa ter s katerimi bi pripomogla k rešitvi pritožbe.