Jedro

V postopku za podaljšanje časovne veljavnosti že izdane predhodne odredbe ni mogoče znova presojati pogojev, ki jih ZIZ predpisuje za izdajo predhodne odredbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu upnika in podaljšalo trajanje predhodne odredbe, izdane s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 9. 8. 2013, opr. št. Zg 152/2013, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 7. 1. 2014, opr. št. I Cpg 1547/2013, tako da ta velja še eno leto od izdaje tega sklepa, vendar najdlje še osem dni po nastopu pogojev za izvršbo na podlagi končne odločbe, izdane v gospodarskem sporu pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki se vodi pod opr. št. X Pg 2702/2013. V delu, v katerem se predlog nanaša na podaljšanje trajanja zavarovanja s prepovedjo organizacijam za plačilni promet, da ne smejo dolžnikom ali komu drugemu po njihovem nalogu z računov prvega in drugega dolžnika izplačati denarnega zneska, za katerega je odrejena predmetna predhodna odredba, je sodišče upnikov predlog zavrnilo ter sklenilo, da upnik sam krije stroške tega postopka.

2. Upnik se zoper zavrnilni del ni pritožil, dolžniki pa v pravočasni pritožbi kot bistveno navajajo, da je upnik med drugim predlagal rubež denarnih terjatev prvega dolžnika do dolžnikovega dolžnika G., d. o. o., iz naslova sklenjenih pogodb za izdelavo strojev, in sicer pogodbe št. 031/12 z dne 11. 6. 2012 in pogodbe št. 014/12 z dne 14. 8. 2012. Navaja, da je bila prva pogodba že v celoti realizirana 31. 7. 2012, druga pogodba pa je januarja 2013 sporazumno prenehala, saj prodajalec svoje obveznosti do dogovorjenega roka ni izpolnil, zato je odpadel kupčev interes. Zaradi navedenega je izpodbijani sklep v navedenem obsegu napačen in nezakonit, saj G., d. o. o., prvemu dolžniku ne dolguje ničesar več. Navaja še, da je sklep o podaljšanju predhodne odredbe nezakonit tudi v delu, ki dovoljuje rubež nepremičnin, ki še niso vpisane v zemljiško knjigo, saj bi moral upnik natančno opredeliti nepremičnine, in sicer tako, da bi predložil manjkajoče listine, ki so primerne za vpis lastninske pravice dolžnikov, ali pa vložil tožbo na vpis lastninske pravice. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Upnik na vročeno pritožbo dolžnikov ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče lahko na upnikov predlog podaljša trajanje predhodne odredbe, če poteče čas, za katerega je bila izdana, preden postane odločba, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba, izvršljiva, pod pogojem, da se niso spremenile okoliščine, v katerih je bila predhodna odredba izdana (tretji odstavek 263. člena ZIZ).

6. V (pritožbenem) postopku v zvezi z odločbo prvostopenjskega sodišča, ki je (delno) ugodilo upnikovemu predlogu za podaljšanje trajanja predhodne odredbe, ni mogoče znova presojati pogojev, ki jih ZIZ predpisuje za izdajo predhodne odredbe. Predmet tega (pritožbenega) postopka so zgolj: prvič, preverjanje pravočasnosti vložitve upnikovega predloga (1), drugič, preverjanje dejstva, da odločba, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba, še ni izvršljiva, in tretjič, ugotavljanje, ali so se okoliščine, v katerih je bila predhodna odredba izdana, do vložitve predloga za podaljšanje njene veljavnosti spremenile. Dolžnik tako lahko s pritožbo uspe zgolj, če izkaže, da je bil upnikov predlog vložen prepozno, da je odločba, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba, že izvršljiva, oziroma če izkaže, da so se okoliščine od izdaje predhodne odredbe do sedaj spremenile.

7. Analiza pritožbenih navedb pokaže, da dolžniki ne zatrjujejo nič od tega. Ne napadajo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil upnikov predlog pravočasen (5. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) niti da odločba, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba, še ni izvršljiva in se okoliščine niso spremenile (6. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Sklicujejo se na okoliščine, nastale 31. 7. 2012 oziroma januarja 2013. Ker je bila predhodna odredba v predmetnem postopku izdana 9. 8. 2013 (ter je bila predmet pritožbenega preizkusa 7. 1. 2014), se okoliščine od izdaje predhodne odredbe do odločitve o njenem podaljšanju, očitno niso spremenile, saj gre za dejstvi, nastali pred izdajo prvotnega sklepa o izdaji predhodne odredbe. S takimi pritožbenimi navedbami dolžniki v tem postopku pač ne morejo uspeti. Če menijo, da so podani pogoji za ustavitev postopka zavarovanja s predhodno odredbo, morajo za to podati ustrezen predlog, upoštevaje pogoje iz 264. in 265. člena ZIZ (2). Tudi pritožbene navedbe glede rubeža nepremičnin, ki še niso vpisane v zemljiško knjigo, so že bile predmet osnovnega sklepa o izdaji predhodne odredbe in je višje sodišče nanje odgovorilo v sklepu z dne 7. 1. 2014 (9. točka obrazložitve), zato ne morejo biti predmet te pritožbene presoje.

8. Na podlagi navedenega je višje sodišče pritožbo dolžnikov zavrnilo in ob odsotnosti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev o pritožbenih stroških dolžnikov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi njihove pritožbe in je njena logična posledica.

(1) Primerjaj odločbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 13. 7. 2012, opr. št. I Cpg 261/2016. (2) Primerjaj tudi odločitvi Višjega sodišča v Mariboru z dne 9. 1. 2014, opr. št. I Cpg 3/2014, in Višjega sodišča v Ljubljani z dne 24. 4. 2013, opr. št. I Cpg 1119/2013.