Jedro

Samo z izjavami strank ni mogoče spremeniti statusnega razmerja med tožnikom in tožencem. Zakonsko očetovstvo je mogoče izpodbiti samo na način in v roku, ki ga določa 96. čl. ZZZDR.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Tožeča stranka sama trpi stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati drugi tožnici znesek 105.000,00 SIT in da mora za prvega tožnika plačevati preživnino za čas od 16.12.1996 do 8.7.1997 po 17.500,00 SIT mesečno, od tedaj dalje pa po 23.000,00 SIT mesečno. Znesek 105.000,00 SIT se nanaša na stvari, ki jih je tožnica kupila za potrebe otroka ob rojstvu, in na toženčev prispevek za preživljanje otroka za čas do vložitve tožbe. Preživnina pa je določena glede na ugotovitev, da so dohodki druge tožnice in toženca približno enaki in da so znašale preživninske potrebe otroka v prvem obdobju 30.000,00 SIT mesečno, potem ko je šel ml. tožnik v vrtec, pa 43.000,00 SIT mesečno.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in zniža preživnino ter znesek, ki ga druga tožnica zahteva kot povračilo stroškov preživljanja in novorojenčkove opreme, oziroma da razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je preživnina previsoka glede na otrokovo starost in njegove potrebe. Opozarja, da sodišče ni upoštevalo tožničine izjave, da toženec ni oče mladoletnega tožnika.

Tožeča stranka v odgovoru na revizijo zavrača revizijske navedbe in predlaga, da revizijsko sodišče zavrne revizijo kot neutemeljeno.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Toženec izpodbija ugotovitve o višini otrokovih preživninskih potreb. Te je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov. Gre za dejanske ugotovitve, ki jih na revizijski stopnji ni mogoče izpodbijati (3. odst. 385.čl. ZPP). Pravno pravilno je stališče obeh sodb, da je treba preživninske potrebe ugotavljati v vsakem primeru posebej, da pa so statistični podatki koristni za pomoč in orientacijo. V ta namen in kot pojasnilo na toženčeve ugovore revizijsko sodišče omenja, da so znašali povprečni življenjski stroški za enoletnega otroka v dvočlanskem gospodinjstvu januarja 1997 61.590,00 SIT, za otroka starejšega kot eno leto pa 67.677,00 SIT. Ta podatek ne potrjuje revizijskega stališča, da je znesek 46.000,00 mesečno za otrokove preživninske potrebe očitno pretiran.

Ni točna revizijska trditev, da sodišče ni upoštevalo toženčeve navedbe o tem, da je druga tožnica v razveznem postopku izjavila, da toženec ni otrokov oče. Nasprotno, sodišče je navedbo ocenilo in jo zavrnilo, ker toženec na podlagi zakonske domneve iz 86. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (dalje ZZZDR) velja za očeta ml. tožnika, očetovstva pa ni izpodbijal v roku iz 96. čl. tega zakona. V takem pravnem položaju samo z izjavami strank ni mogoče spremeniti statusnega razmerja med tožnikom in tožencem. Zakonsko očetovstvo je mogoče izpodbiti samo na način in v roku, ki ga določa 96.čl. ZZZDR. Ko izpodbijani sodbi ugotavljata, da toženec očetovstva ni izpodbil, je s tem odgovorjeno na toženčeve navedbe o trditvah druge tožnice v zvezi s tem vprašanjem.

O preživninskem zahtevku prvega tožnika je bilo odločeno v skladu z 79. in 123.čl. ZZZDR, o povračilnem zahtevku druge tožnice pa v skladu s 133.čl. ZZZDR. Materialno pravo je bilo uporabljeno pravilno. Uveljavljani revizijski razlog ni podan, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 1. odst. 166. čl. in 1. odst. 155.čl. ZPP. Revizijski odgovor ni prispeval k rešitvi zadeve, zato stroški zanj niso bili potrebni in jih mora trpeti tožeča stranka sama.