Jedro

Nujnemu dediču gredo najprej stvari, ki sestavljajo razpoložljivo zapuščino, šele če je nujni delež prikrajšan pa se vštevajo tudi darila in oporočna razpolaganja.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predvsem ugotovilo, da spada v zapuščinsko premoženje 380 delnic PID Atena 3 d.d. ter gotovina v višini 60.000,00 SIT, ki je v posesti F. S. Nadalje je ugotovilo, da sledi dedovanje po zakonu, ki so ga deležni zapustničini vnuki F. S., M. P. in M. K. Ker je dedinja F. S. prejela z darilno pogodbo 1/3 vl.št. 1968 k.o. K., sta preostala dediča zahtevala dopolnitev nujnega deleža in vrnitev darila. Sodišče je upoštevaje dedne izjave zato razglasilo in sklenilo, da prejme M. P. delnice PID Atena 3 in gotovino v višini 60.000,00 SIT, ki je v hrambi F. S. in jo je le.ta dolžna izročiti navedenemu dediču; obenem pa se M. P. vknjiži kot lastnik 31398/300000 celotne vl.št. 1968 k.o. K.

Zoper sklep se pritožuje dedinja F. S. Pritožnica napada del izreka, po katerem je dolžna sodediču izročiti 60.000,00 SIT gotovine.

S. naj bi namreč zahteval le svoj delež pokojnine, kar mu je tudi pripravljena izplačati. Dogovorili naj bi se tudi, da ne bo nobenega medsebojnega izplačevanja, v delitvi premoženja naj bi bila "všteta vsa izplačila, moji stroški pogreba in njegova zahteva za pokojnino." Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo in razlogi prvega sodišča. Pritožnici je potrebno pojasniti, da znesek 60.000,00 SIT sodi v zapustničino premoženje. Ker sta njena sodediča po 25. členu Zakona o dedovanju - ZD nujna dediča, sta upravičena do z zakonom določenega nujnega deleža. Zakonska ustanova nujnega deleža je omejitev zapustnikove svobode razpolaganja s premoženje.

To ne pomeni le tega, da omejuje njegovo svobodo oporočnega razpolaganja, marveč tudi svobodo neodplačnega razpolaganja za časa njegovega življenja. Nujni delež se namreč računa od premoženja, v katero sodi vse zapustnikovo premoženje, ki ga je imel ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, doda pa se tudi vrednost vseh daril. Glede na pritožbene navedbe je potrebno opozoriti še na to, da se od te vrednosti odštejejo stroški za ocenitev in popis zapuščine ter stroški za pogreb. Takšen način ugotovitve vrednosti zapuščine nalaga 28. člen ZD in v skladu z le-tem je sodišče prve stopnje v celoti ravnalo. Pritožnica je kot darilo prejela uvodoma naveden delež nepremičnine. Ta neodplačna pridobitev se šteje v njen dedni delež. Še več, v kolikor je bil zavoljo tega neodplačnega razpolaganja prikrajšan nujni delež ostalih sodedičev, je dolžno ustrezen del darila vrniti. Preden pa do tega pride, pa se med nujne dediče deli razpoložljiva zapuščina. Le-to pa prdstavlja tudi 60.000,00 SIT, ki jih pritožnica uveljavlja v pritožbi. Ker je sodedinja M. K. svoj delež odstopila M. P., je ta upravičen do celotnega zneska, v kolikor ne presega seštevka nujnih deležev M. K. in njegovega. Skupni nujni delež znaša v obravnavani zadevi 2.968.023,00 SIT. Iz tega razloga je M. P. upravičen do celotnega zneska gotovine, ki znaša 60.000,00 SIT.

Ker je ta denar v hrambi pritožnice, mu ga je dolžna izročiti, kar pa je upoštevaje vlogo, ki jo je sodišču poslal M. P., že storila. Ne gre torej za nobeno medsebojno izplačevanje, kot navaja pritožnica, temveč za zakonito dedovanje, do katerega je nujni dedič M. P. upravičen. Iz tega razloga je pritožba neutemeljena, prvo sodišče pa tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je bilo potrebno izpodbijani sklep potrditi.