Jedro

Pravni in ekonomski interes predstavljata dva različna pojma, vendar pa se takrat, ko posestnik nima ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti, lahko izkaže, da sploh nima pravnega interesa za varstvo posesti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je tožena stranka motila tožečo stranko v neposredni mirni posesti nepremičnin s parc. št. 2/2 in 3/2, obe k. o. x, z dejanjem, opisanim v I. točki izreka sklepa. Nadalje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna vzpostaviti na parc. št. 2/2 in 3/2, k. o. x, stanje, kot je bilo pred 22.11.2013 oziroma pred začetkom gradbenih del in sicer: navedeni nepremičnini spremeniti nazaj v pokošeni travnati površini ter ju zaščititi pred vplivom ceste z robnikom in ograjo ter odstraniti mejnik, ki ga je mimo katastrske meje zabila v tla v namen označitve meje med parcelama št. 2/4 in 3/2, obe k. o. x, mejni kamen med parc. št. 2/2 3/2 in 2/4, ki je bil samovoljno odstranjen, pa vkopati s strani pristojnega geometra ob navzočnosti vseh mejašev. Zavrnilo je tudi prepovedni zahtevek, da se toženi stranki v bodoče prepoveduje s takšnimi ali podobnimi ravnanji posegati v posest tožeče stranke na spornih nepremičninah in da mora v nasprotnem primeru tožena stranka plačati denarno kazen 1.500,00 EUR za vsako nadaljnje motilno dejanje. Glede stroškov je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene stroške v višini 360,21 EUR, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki se z odločitvijo ne strinja. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov v skladu z določbami ZPP ter navaja, da zahteva razveljavitev sklepa in ugoditev tožbenemu zahtevku ter povrnitev pravdnih stroškov. Izrecno ne navaja, kateri del sklepa izpodbija, iz obrazložitve pritožbe pa izhaja, da se pritožuje zoper zavrnilni in stroškovni del sklepa (ne pa tudi glede zavrženja). Navaja, da razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka, kot ga je navedlo sodišče (to je, da tožnik nima ekonomskega interesa in s tem pravnega interesa za posestno varstvo), ne obstaja. Pravni interes za tožbo ni ekonomski interes in teh pojmov ni dopustno enačiti. Pravni interes je širša kategorija in ga ni mogoče skrčiti na obseg ekonomskega interesa. Če sodišče meni, da je njegova naloga zaščititi zgolj ekonomski interes tožnika, ne zna ali ne zmore dojeti bistva tožbe in s tem tudi pravnega interesa tožnika. Tožena stranka je posegla v posest tožnika. Kljub temu, da je v njegov ekonomski interes posegla minimalno, je zelo posegla v njegov pravni interes zaradi dejstva, ker je v njegovo posest posegla na tak način, da mu je posest uzurpirala brez odškodnine ali zamenjave parcel, brez njegovega soglasja in brez njegove vednosti. V posest tožnika je posegla na opisan brezobziren način, tožnika je razvrednotila kot posestnika in mu odvzela osnovne pravice, ki mu jih daje SPZ. Tožnik ima nedvomno pravni interes za posestno varstvo in vzpostavitev prejšnjega stanja, ki ga ne more nadomestiti noben drug postopek.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi sodišče v obrazložitvi sklepa kot edini razlog za zavrnitev tožnikovega tožbenega zahtevka navedlo, da tožnik nima ekonomskega in s tem pravnega interesa za zahtevano posestvo varstvo. To ugotovitev je namreč navedlo le glede zahtevanega posestnega varstva v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala, da mora tožena stranka nepremičnini s parc. št. 2/2 in 3/2, obe k. o. x, spremeniti nazaj v pokošeni travnati površini. Glede ostalih delov zahtevka pa je sodišče prve stopnje tudi navedlo razloge in sicer v 19. - 21. točki obrazložitve, vsi navedeni razlogi so pravilni in se sodišče druge stopnje nanje, v izogib ponavljanju, sklicuje, tožena stranka pa vseh navedenih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje niti z besedico ne izpodbija (da tožniku ne gre pravno varstvo glede zaščite spornih nepremičnin pred vplivom ceste z robnikom in ograjo, saj več, kot je imel pred posegom tožene stranke tožnik v motenjskem sporu ne more doseči; da neutemeljeno zahteva odstranitev mejnika in postavitev mejnika, kar ne more biti predmet postopka zaradi motenja posesti; razlogov glede prepovedi bodočih posegov v posest tožeče stranke in glede denarne kazni).

6. Tožeča stranka kot edini pritožbeni razlog navaja, da pravni interes za tožbo ni ekonomski interes in da ima tožeča stranka pravni interes, kljub temu, da je tožena stranka v ekonomske pravice tožnika posegla le minimalno. Pri tem sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tudi glede ekonomskega interesa sodišče prve stopnje navedlo obširne in pravilne razloge in soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da ekonomskega interesa (v delu zahtevka, glede katerega je bilo to ugotovljeno, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj) tožnik nima, saj ne želi posestnega varstva zato, ker bi želel doseči stanje, kot je bilo pred nastalimi posegi s strani tožene stranke, da bi torej kosil travnat svet, za katerega trdi, da ga je kosil pred obnovo vodovoda in kot zahteva s tem delom tožbenega zahtevka. Želi zgolj, da ga tožena stranka o obnovi vnaprej obvesti, mu ponudi odškodnino in podobno.

7. Pritožba ima sicer prav, da ekonomski interes in pravni interes predstavljata dva različna pojma, vendar pa se takrat, ko posestnik nima ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti, lahko izkaže, da sploh nima pravnega interesa za varstvo posesti, kar je pravilo ugotovilo sodišče prve stopnje tudi v tem primeru in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Tožeča stranka le na splošno navaja, da navedenih pojmov ni dopustno enačiti, pravnega interesa tožnika pa ne pojasni (navaja le, da sodišče ne zmore dojeti bistva tožbe in pravnega interesa tožnika). Sama navaja, da je bilo v ekonomski interes tožnika poseženo minimalno, vsi dodatni razlogi, da naj bi bilo poseženo v njegov pravni interes, ker je bilo poseženo v posest na način, da se je posest tožnika uzurpirala brez odškodnine ali zamenjave parcel, brez njegovega soglasja in njegove vednosti, da je tožena stranka v posest tožnika posegla na brezobziren način in mu odvzela osnovne pravice, ki mu jih daje SPZ, pa usmerjajo v druge postopke in ne v motenjsko tožbo (eventualna pravica do nadomestila, negatorna tožba.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka. Svoje stroške pritožbenega postopka nosi tudi tožena stranka, saj njen odgovor na pritožbo ni bil potreben. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP in na 155. členu ZPP.