Jedro

Tretji odstavek 15. člena ZD je namenjen zaščiti zapustnikovih bratov in sester ter njihovih potomcev, ki so v razmerju do zapustnikovih polbratov/polsester z zapustnikom ožje sorodstveno povezani (po obeh zapustnikovih starših in ne le enem), in ne zaščiti zapustnikovega zakonca. V primerih, ki jih ureja 16. člen ZD, ni potrebe po zaščiti skupnih potomcev zapustnikovih staršev, saj ti ne obstajajo. Tako ni razloga, da polrodni otroci ne bi dedovali deleža, ki bi sicer pripadel njihovemu pokojnemu predniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se iz zapustnikove zapuščine izloči premoženje v obliki investicijskih kuponov podskladov Z., ki so last dedinje M. Me. (I. točka izreka sklepa). Nadalje je ugotovilo, da sodijo v zapuščino v II. točki izreka sklepa navedene nepremičnine oziroma solastninski deleži na njih ter prav tam navedene delnice, sredstva pri V., poslovni delež v višini 50 % družbe Z. d. o. o., sredstva na računu pri N., d. d., ter 379 investicijskih kuponov premoženja A., ter za zakonite dedinje razglasilo zapustnikovo vdovo M. Me., do ½ zapuščine, ter zapustnikovi polsestri D. S. ter G. Mi., vsako do ¼ zapuščine (III. točka izreka).

2. Dedinja M. Me. v pravočasni pritožbi navaja, da bi morali ob pravilni uporabi materialnega prava zapustnikovi polsestri skupaj dedovati le ¼ zapuščine po njunem očetu, ne pa tudi ¼ zapuščine po zapustnikovo materi, saj z njo nista v sorodstvenem razmerju. Ta četrtina bi morala prirasti zapustnikovi vdovi. V slovenskem pravnem redu sta temelja, na podlagi katerih gre določeni osebi pravica do dedovanja, sorodstveno razmerje in zakonska zveza. V konkretnem primeru sta oba zapustnikova starša mrtva, potomce pa ima le eden, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo 16. člen ZD, toda ta odkazuje na uporabo 15. člena ZD, ki v tretjem odstavku (edino določilo glede dedovanja polrodnih otrok) jasno določa, da polbratje in polsestre po očetovi strani po enakih delih dedujejo očetov delež, polbratje in polsestre po materini strani pa po enakih delih njen delež. Zapustnikova mati in polsestri niso v krvnem sorodstvu, zato dedna pravica zapustnikovih polsester po njegovi materi ne obstaja, prav tako ni zakonske podlage za njuno vstopno pravico. Besedna zveza »potomci drugega od umrlih zapustnikovih staršev dedujejo tisto, kar bi šlo enemu ali drugemu od staršev« je izključujoča in pomeni, da dedujejo očetovi potomci očetov delež, materini pa materinega. Ker po zapustnikovi materi ni potomcev, bi morala njena ¼ zapuščine v skladu s 17. členom ZD in temeljnimi načeli dednega prava prirasti pritožnici. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Zapustnikovi polsestri v pravočasnem odgovoru na pritožbo prerekata pritožbene navedbe in predlagata zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno interpretiralo določbo 16. člena ZD (1) kot neizključujočo. Napotilo na 15. člen ZD se nanaša le na obseg zapuščine, ki bi ga dedovala zapustnikova pokojna starša, in pomeni, da potomci enega od umrlih staršev zapustnika (tj. zadnjega preživelega roditelja) dedujejo delež zapuščine, ki bi sicer šel obema zapustnikovima staršema oziroma njihovim potomcem. V 16. členu ZD ureja primere, ko ima le eden od zapustnikovih staršev (svoje) potomce (2): če eden od umrlih zapustnikovih staršev ni zapustil nobenega potomca (kot izhaja iz dikcije zakonske določbe) ter ima le drugi od zapustnikovih staršev potomce, to smiselno pomeni, da zapustnikova starša (razen zapustnika) nimata (drugih) skupnih potomcev. Navedeno pomeni, da citirana določba ureja prav situacijo, ko v primeru smrti zapustnikovih staršev dedujejo le zapustnikovi polbratje/polsestre po enem od staršev (oziroma njihovi potomci). Tretji odstavek 15. člena ZD pa ureja položaj, ko poleg polrodnih potomcev dedujejo tudi skupni potomci obeh zapustnikovih staršev (3).

6. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tretji odstavek 15. člena namenjen zaščiti zapustnikovih bratov in sester ter njihovih potomcev, ki so v razmerju do zapustnikovih polbratov/polsester z zapustnikom ožje sorodstveno povezani (po obeh zapustnikovih starših in ne le enem), in ne zaščiti zapustnikovega zakonca. V primerih, ki jih ureja 16. člen ZD, ni potrebe po zaščiti skupnih potomcev zapustnikovih staršev, saj ti ne obstajajo. Tako ni razloga, da polrodni otroci ne bi dedovali deleža, ki bi sicer pripadel njihovemu pokojnemu predniku (v konkretnem primeru zapustnikovemu očetu).

7. Razlaga izpodbijane odločitve prvostopenjskega sodišča je podkrepljena s sistemsko razlago celotnega poglavja ZD, ki ureja dedovanje v drugem dednem redu. ZD v 17. člen omogoča zapustnikovemu zakoncu dedovanje vse zapuščine le v primeru smrti zapustnikovih staršev, ki nista zapustila nobenega potomca (kar ne ustreza konkretnemu primeru, saj obstajajo potomci enega od zapustnikovih staršev), sicer pa je (kadarkoli obstajajo sodediči) v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZD zapustnikov zakonec (vselej) upravičen le do polovice zapuščine.

8. V prid omenjeni razlagi dedovanja polrodnih otrok (v primeru neobstoja skupnih potomcev zapustnikovih staršev) govori tudi zakonska ureditev dedovanja v tretjem dednem redu. V 18. členu ZD določa, da v primeru dedovanja zapustnikovih starih staršev dedujeta ½ zapuščine zapustnikova ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani. V skladu z 20. členom ZD v primeru smrti deda in babice ene strani pred zapustnikom, ki nista zapustila nobenega potomca, dedujejo njun del zapuščine ded in babica druge strani in njuni potomci (širša akrescenca). Ureditev potrjuje smiselno enak način dedovanja, kot ga je sodišče prve stopnje razlagalo za dedovanje zapustnikovih polsester in soproge. Stari starši ene strani ter njihovi potomci, ki dedujejo delež zapustnikovih starih staršev druge strani, s slednjimi prav tako niso v sorodstvenem razmerju (kot ni sorodstvenih vezi med zapustnikovo materjo in polsestrama po očetovi strani). Njihova dedna pavica izhaja iz sorodstvene povezanosti z zapustnikovimi pokojnimi starši. 9. Zakonsko ureditev dedovanja in izključitev polsester iz dedovanja bi zapustnik lahko dosegel le tako, da bi napravil oporoko, česar pa ni storil. 10. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene od kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi višje sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo dedinje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.

(1) Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, pa ni zapustil nobenega potomca, deduje del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, drugi od staršev; če pa je tudi ta umrl pred zapustnikom, dedujejo njegovi potomci tisto, kar bi šlo enemu ali drugemu od staršev, kot določa 15. člen tega zakona.

(2) Glej tudi Kreč-Pavić, Komentar zakona o nasljeđivanju sa sudskom praksom, 1964, str. 42, 43. (3) V vseh primerih dedujejo zapustnikovi polbratje in polsestre po očetu po enakih delih očetov delež zapuščine, polbratje in polsestre po materi po enakih delih materin delež, pravi bratje in sestre pa dedujejo po enakih delih s polbrati in polsestrami po očetu očetov delež, s polbrati in polsestrami po materi pa materin delež.