Jedro

V sporu majhne vrednosti sodišče prve stopnje dokončno ugotovi dejansko stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Obravnavana zadeva se je začela kot izvršilni postopek, na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru toženke pa se je zadeva nadaljevala kot pravdni postopek. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi podala navedbe, ki predstavljajo tožbeno trditveno podlago. Vtoževani znesek predstavlja dolg toženke, ki v osnovi izvira iz posojilne pogodbe. Gre za njen neplačan del pogodbene obveznosti. Zavarovalnica je posojilodajalcu (banki) plačala zavarovalnino in jo sedaj uveljavlja v tej regresni pravdi od tožene stranke. Tožeča stranka je s toženko kasneje sklenila dogovor o plačilu obveznosti. V njem se je toženka zavezala plačati preostali del dolga. To svojo obveznost je le delno izpolnila. Tisto, česar ni plačala, sedaj tožeča stranka uveljavlja v tej pravdi. Gre za znesek v višini glavnice 1.062,90 EUR z obrestmi od 8. 3. 2008 dalje. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Nomotehnično je to storilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 9666/2008 z dne 13. 3. 2008 ohranilo v veljavi v 1. in 3. točki izreka.

Proti sodbi se pritožuje toženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje. Pritožnica navaja številne določbe ustave, mednarodnih konvencij in zakonov. S tem skuša prikazati, da je bila v celoti oropana vseh procesnih pravic. V vsebinskem delu pritožbe pa navaja, da je nasprotna stranka nepravilno knjižila eno izmed njenih plačil. Dalje navaja, da so zamudne obresti izračunane napačno, saj ne bi smele preseči višine glavnice. Sklep o izvršbi je nepopoln, saj na njem niso specificirani glavnica, obresti in stroški postopka. Pritožnica tudi meni, da tožeča stranka krši vsa moralna pravila. Pri tem se sklicuje na določbo 3. odstavka 3. člena ZPP (1). Pritožba se sklicuje še na nekatere določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Obravnavana zadeva je spor majhne vrednosti. To pomeni, da v tej pravdi veljajo posebna pravila 30. Poglavja ZPP. Z vidika pritožbenega postopka to pomeni predvsem, da sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi napačne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. odstavek 458. člena ZPP). To pa pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. To velja tudi glede ugotovitve, da je bil znesek 57.530,70 SIT plačan v zvezi z drugim obligacijskim razmerjem med pravdnima strankama. Drugačne pritožbene navedbe zato niso upoštevne. Bile so že predmet postopka pred sodiščem prve stopnje, ki je dokončno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbeno sodišče v te ugotovitve, kot rečeno, ne sme posegati.

Pritožnica se sklicuje smiselno tudi na pravilo ne ultra alterum tantum. To pravilo pomeni, da obresti ne smejo preseči višine glavnice. Vendar pa je glavnica v obravnavani zadevi 1.062,90 EUR. Gre za preostanek dolga po dogovoru, ki sta ga stranki sklenili (list. št. A 7 v spisu). Ta dogovor je novacija. Preostanek dolga po tem dogovoru predstavlja glavnico. Edine obresti, ki so vtoževane, se nanašajo na obdobje po 8.3.2008. Višina obresti tako ni mogla preseči višine glavnice.

Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da iz sklepa o izvršbi ni mogoče razločiti glavnice, obresti in stroškov. Glavnica znaša 1.062,90 EUR, obresti so opisno določene, stroški upnika pa so določeni na 40,00 EUR. Pritožbeni očitki v tej smeri torej niso utemeljeni.

Nazadnje pa se pritožnica sklicuje na določbe, ki so irelevantne. Sklicuje se na določbe o razpolaganju z zahtevkom iz 3. člena ZPP. Vendar v obravnavani zadevi ni šlo za razpolaganje z zahtevkom, saj je sodišče o postavljenem zahtevku odločilo z meritorno sodbo. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju. Obravnavana zadeva je pravdna zadeva. V njej je sodišče prve stopnje odločilo o utemeljenosti zahtevka. Pri tem sploh ni šlo za fazo izvršbe. Zanjo bi šlo le v primeru, da toženka ne bi ugovarjala sklepu o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Od njenega ugovora dalje pa je postopek pravda in zanjo veljajo določbe pravdnega postopka.

Ker je pritožba neutemeljena, podani pa tudi niso razlogi, po katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 do Ur. l. RS; št. 45/2008).