Jedro

ZPIZ-2 v prvem odstavku 27. člena določa, da zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Tožnica je sicer dopolnila starost 65 let, ni pa dopolnila drugega pogoja, to pa je 15 let zavarovalne dobe. Iz dokumentacije v spisu namreč izhaja, da je tožnica v Sloveniji dopolnila zgolj 9 let 9 mesecev in 6 dni pokojninske dobe. Ker tožnica ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, je bil njen zahtevek utemeljeno zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ..., z dne 7. 8. 2020 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ..., z dne 21. 2. 2020. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da ni bilo upoštevano tožničino zdravstveno stanje, kar vse pa je imelo za posledico izdajo zavrnilne odločbe, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za pridobitev pravice do vdovske pokojnine (očitno gre za pravico do starostne pokojnine). Sklicuje se na odgovor tožene stranke z dne 21. 2. 2019, in sicer da zavarovanec v letu 2020 pridobi pravico do starostne pokojnine ob dopolnitvi starosti 65 let in ob izpolnitvi 15 let pokojninske (pravilno: zavarovalne) dobe. Tožnica meni, da je izpolnila pogoje ali za priznanje pravice do starostne pokojnine ali za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine, upoštevaje tudi dobo dopolnjeno v Bosni in Hercegovini. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 7. 8. 2020, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja ... z dne 21. 2. 2020. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnica pri bosansko-hercegovskem nosilcu zavarovanja 8. 10. 2019 vložila zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. Tožnica je v Republiki Sloveniji dopolnila 9 let 9 mesecev in 6 dni pokojninske dobe, stara pa je več kot 65 let (rojena je 8. 1. 1955). Iz obrazca BIH/SI 25 (potrdilo o poteku zavarovalne dobe) z dne 11. 10. 2019 izhaja, da tožnica ni dopolnila zavarovalne dobe v BIH.

7. Iz tožničine zahteve, ki jo je tožena stranka prejela 30. 1. 2020 izhaja, da tožnica dejansko uveljavlja pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine, vendar le na podlagi delovne dobe pridobljene v Republiki Sloveniji. V bistvu gre za uveljavljanje pravice do starostne pokojnine, saj bi bilo odločanje o priznanju pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine utemeljeno le v primeru, če bi imela tožnica dopolnjeno tudi zavarovalno dobo v drugi državi. V tem primeru bi bilo potrebno uporabiti določbe Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (v nadaljevanju: Sporazum)2 o seštevanju zavarovalnih dob ter o odmeri sorazmernega dela pokojnine. Ker pa glede na tožničine navedbe in pa listinsko dokumentacijo v spisu izhaja, da ima tožnica zgolj pokojninsko dobo, ki jo je dopolnila v Republiki Sloveniji, je tožena stranka pravilno odločala o priznanju pravice do starostne pokojnine.

8. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)3 v prvem odstavku 27. člena določa, da zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.

9. Tožnica je sicer dopolnila starost 65 let, ni pa dopolnila drugega pogoja, to pa je 15 let zavarovalne dobe. Iz dokumentacije v spisu namreč izhaja, da je tožnica v Sloveniji dopolnila zgolj 9 let 9 mesecev in 6 dni pokojninske dobe. Ker tožnica ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, je bil njen zahtevek utemeljeno zavrnjen. Glede tožničinih navedb, da bi bilo pri odločanju potrebno upoštevati tudi njeno težko zdravstveno stanje, kot je razvidno iz medicinskih izvidov, ki jih je priložila k tožbi oziroma pred tem že v postopku pred toženo stranko, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zdravstveno stanje nima nobenega vpliva pri odločanju, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zdravstveno stanje je odločilno le v primeru, ko gre za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Omenjeno pa je lahko zgolj predmet novega postopka pri toženi stranki.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe, št. 10/2008. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012.