Jedro

Izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, saj iz njega ni razvidno, da podlagi katerih zakonsko določenih kriterijev je sodišče prve stopnje presodilo, da dedičev predlogi za celotno oprostitev, delno oprostitev ali za zmanjšanje plačila sodne takse niso utemeljeni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predloge dediča za celotno oprostitev, za delno oprostitev ali za zmanjšanje plačila sodne takse (I. točka izreka), dovolilo pa je dediču obročno plačili sodne takse v znesku 684,00 EUR (tar. št. 9211 ZST-1) v dveh obrokih po 342,00 EUR vsakega 18. dne v mesecu, pri čemer zapade prvi obrok v plačilo naslednji mesec po pravnomočnosti tega sklepa (II. točka izreka) ter odločilo, da se taksa lahko poravna v vložišču sodišča prve stopnje ali na račun sodišča (III. točka izreka) in da v primeru neplačila posameznega od obrokov, zapadejo v plačilo vsi neplačani obroki (IV. točka izreka).

2.Dedič zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga laično pritožbo, v kateri se zavzema za oprostitev, delno oprostitev ali zmanjšanje plačila sodne takse. Po vsebini izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti, čeprav navaja, da ga izpodbija pod I. točko izreka. Uveljavlja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni navedlo, iz katerih uradnih evidenc je prejelo podatke o višini plače in prilaga izpise zadnjih treh plačilnih list (priloge A1-A6), iz katerih izhaja, da sta z ženo v zadnjih treh mesecih prejela 3.767,70 EUR mesečnega prihodka, kar znesek 753,54 EUR mesečno na družinskega člana. Sklicuje se na 11. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Dodaja, da osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 3. 2024 znaša znaša 484,88 EUR, sodišče pa je pri presoji vezano na kriterij, da dohodek vlagatelja ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znese 969,76 EUR. V zvezi s tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Celju II Cp 350/2018. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da znaša znesek na družinskega člana v konkretnem primeru 753,54 EUR. Pojasnjuje, da podedovana sredstva v višini 2.741,15 EUR niso zadostovala niti za kritje stroškov pogreba, zato ne morejo biti podlaga, iz katere bi se lahko pokril znesek naložene sodne takse. V podedovani polovici nepremičnine pa prebiva skupaj z ženo in tremi mladoletnimi otroki ter nima drugega premoženja. Zato prosi, da pritožbeno sodišče ponovno presodi njegovo vlogo.

Pritožba je utemeljena.

3.Po prvem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po šestem odstavku 11. člena ZST-1 pa sodišče ne glede na določbo prvega odstavka tega člena v celoti oprosti plačila taks stranko, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v drugem odstavku 14. člena določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (to je Zakon o socialnovarstvenih prejemkih - v nadaljevanju ZSVarPre). Po prvem odstavku 11. člena ZSVarPre se pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (to je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - v nadaljevanju ZUPJS), njihov dohodek in premoženje (katero premoženje in kako se upošteva je določeno v členih 17 do 19 ZUPJS, ugotavljanje dohodka pa v členih 12 do 16 ZUPJS), razen načina in obdobja upoštevanja dohodka in premoženja, glede katerih se uporablja ta zakon (torej ZSVarPre).

4.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, 163. členom Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD, in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ugotovilo, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj iz njega ni razvidno, da podlagi katerih zakonsko določenih kriterijev je sodišče prve stopnje presodilo, da dedičevi predlogi za celotno oprostitev, delno oprostitev ali za zmanjšanje plačila sodne takse niso utemeljeni.

5.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje je namreč razvidno le, da je dedič upravičen do obročnega plačila sodne takse v znesku 684,00 EUR, ker ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi za poplačilo celotne takse v enkratnem znesku, saj je zaposlen za polni delovni čas, poročen in živi skupaj z ženo in tremi mladoletnimi otroki, v zadnjih treh mesecih je prejel skupaj z ženo v povprečju 3.829,47 EUR mesečnega prihodka, kar znesek 765,90 EUR na družinskega člana, v tem postopku pa je podedoval nepremičnine, ki so del zapuščine in ne presegajo po zakonu določene vrednosti, in denarna sredstva v višini 2.741,15 EUR. Takšna obrazložitev je glede na materialnopravno podlago pomanjkljiva, saj je ni mogoče preizkusiti, kako je sodišče prve stopnje ugotavljalo dedičevo premoženje. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 163. členom ZD in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1.

6.Pritožbeno sodišče je zato ugodilo dedičevi pritožbi ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), saj pritožbeno sodišče glede na naravo kršitve te v obravnavanem primeru ne more odpraviti samo. Ker je bilo sklep sodišča prve stopnje potrebno razveljaviti že iz zgoraj navedenih razlogov, pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe ne odgovarja. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem odločanju obrazložiti, na podlagi katerih zakonsko določenih kriterijev je presodilo, da dedičevi predlogi za celotno oprostitev, delno oprostitev ali za zmanjšanje plačila sodne takse niso utemeljeni.

7.Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih dedič ni priglasil (174. člen ZD v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/6 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 14, 14/2 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 11, 11/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2-14,, 365, 365/1-3, 366 Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 163, 174

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.