Jedro

Upnik mora trditev, da bo dolžniku zaradi predlaganih začasnih odredb nastala le neznatna škoda, izkazati (pojasniti, konkretizirati).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloga za izdajo začasnih odredb, s katerima se naj bi (1) toženi stranki in G. b. prepovedalo razpolaganje z denarnimi sredstvi na hranilni knjižici in (2) toženi stranki prepovedalo odtujitev nepremičnega premoženja, vpisanega v vložek št. ... k.o. Stožice Okrajnega sodišča v Ljubljani. Tožnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ponovil je trditve iz predloga za izdajo začasnih odredb in predlagal razveljavitev ali spremembo izpodbijanega sklepa. Pritožba ni utemeljena. Tožnik predlaga izdajo obeh začasnih odredb v zavarovanje denarne terjatve. Njegovima predlogoma bi bilo mogoče ugoditi le, če bi (med druigim) izkazal tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega (toženčevega) odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena (2. odst. 270. člena ZIZ). Tega ne bi bil dolžan dokazovati, če bi izkazal za verjetno, da bi dolžnik s predlaganima odredbama pretrpel le neznatno škodo (3. odst. 270. člena ZIZ). Tožnik (samo) zatrjuje (tudi v pritožbi), da bo tožencu zaradi predlaganih začasnih odredb nastala le neznatna škoda, ne da bi to svojo trditev pojasnil, konkretiziral, še manj izkazal za verjetno. Samo po sebi pa je gotovo ni mogoče šteti za očitno (verjetno). Tožnik bi zato moral izkazati pogoj za izdajo začasne odredbe iz 2. odst. 270. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da tožnik tega pogoja, namreč nevarnosti, da je zaradi toženčevega ravnanja onemogočena ali precej otežena uveljavitev njegove terjatve, ni izkazal. Ni namreč navedel nobenega konkretnega ravnanja toženca, iz katerega bi se dalo sklepati na tako nevarnost. Opozarjanje na možnost, da toženec "v vsakem trenutku izprazni svoj žiro račun, ali pa njen lastnik oziroma ustanovitelj sprejme sklep o uvedbi stečajnega postopka," ni z ničemer podprto, da bi mu bilo mogoče pritrditi. Strinjati se je tudi z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da trditve o obremenjevanju toženčeve nepremičnine ne vodijo do sklepa, da je treba tožencu prepovedati odtujitev nepremičnine. Po povedanem pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnik ni uspel izkazati vseh pogojev za izdajo začasnih odredb. Na podlagi določb 2. in 3. odst. 270. člena ZIZ in 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.