Jedro

Sama narava sporne terjatve se zaradi prevzema obveznosti (na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZFPPod) nič ne spremeni, kar v obravnavani zadevi pomeni, da gre še vedno za davčno terjatev in s tem tudi za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo, ker se dolg iz naslova neporavnanih davčnih obveznosti izbrisane družbe proti njenemu družbeniku obravnava v upravnem postopku. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Tožnica v pravočasni reviziji proti sklepu sodišča druge stopnje uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Predlaga razveljavitev obeh odločb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tožnica je poskušala plačilo neporavnanih davkov od navedene družbe izterjati v upravnem postopku. Po četrtem odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur.l. RS, št. 54/99, 110/99 - ZFPPod) se šteje, da so družbeniki družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po uradni dolžnosti, dali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), torej s prevzemom morebitnih obveznosti družbe. Glede na takšno zakonsko dikcijo nastane za družbenike le zakonska dolžnost plačati dolgove družbe, ne postanejo pa družbeniki s tem tudi davčni zavezanci. Le zoper davčne zavezance lahko tožnica uveljavlja plačilo dolgov po Zakonu o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 18/96 do 97/2001 - ZDavP). Zato je mogoče obveznost družbenikov izbrisane družbe, da plačajo njene obveznosti, uveljavljati le v sodnem postopku. Tožnica opozarja še na temeljno načelo insolvenčnega prava o enakem obravnavanju upnikov. To načelo bi bilo kršeno, če bi davčni urad lahko terjal plačilo terjatev iz naslova davčnih obveznosti izbrisane družbe od družbenikov po ZDavP, ostali upniki pa bi uveljavljali svoje terjatve v sodnih postopkih.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP), ni pa bila vročena tožencu, ker mu zaradi zavrženja tudi ni bila vročena sama tožba.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je tretje poglavje ZFPPod, v katerem se nahaja tudi 27. člen, v presoji pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije, ki je zadržalo izvrševanje zakonskih določb iz tega poglavja in do svoje končne odločitve prekinilo vse pravdne in izvršilne postopke, ki so bili začeti proti družbenikom družb, izbrisanih po zakonskih določbah tega poglavja, in katerih temelj odgovornosti so določbe 27. člena ZFPPod. Pravdni postopki se začnejo z vložitvijo tožbe, končajo pa s pravnomočnostjo odločbe sodišča prve oziroma druge stopnje. Postopek z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom je izven faze rednega pravdnega postopka in zato prekinitev revizijskega postopka na taki podlagi ne pride v poštev. Revizijsko sodišče presoja pravilnost in zakonitost pravnomočnih sodnih odločb glede na razmere v času odločanju nižjih sodišč. Določbe 27. člena ZFPPod so takrat veljale in veljajo tudi sedaj. Njihova morebitna bodoča razveljavitev lahko začne učinkovati šele naslednji dan po objavi odločbe, učinkovala pa bo na razmerja, o katerih do tega dne še ne bo pravnomočno odločeno (43. in 44. člen Zakona o ustavnem sodišču). Revizijsko sodišče je zato v tej pravdni zadevi moralo upoštevati določbe 27. člena ZFPPod v njihovi vsebini, kot sedaj (še) velja.

V četrtem odstavku 27. člena ZFPPod je določena zakonska fikcija, da so družbeniki oziroma delničarji v takem postopku izbrisane družbe podali izjavo o prevzemu obveznosti družbe v smislu prvega odstavka 394. člena ZGD. Sodna praksa je že zavzela stališče, da gre pri prevzemu obveznosti po 394. členu ZGD za singularno pravno nasledstvo družbenikov, ki se jih torej šteje glede samih prevzetih obveznosti za pravne naslednike izbrisane družbe. Prevzem obveznosti oziroma dolga tako po 394. členu ZGD kot po splošni določbi 346. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pomeni, da novi dolžnik stopi v položaj prejšnjega dolžnika. Enak pomen ima tudi prevzem obveznosti po četrtem odstavku 27. člena ZFPPod. Sama narava sporne terjatve se zaradi prevzema obveznosti nič ne spremeni, kar v obravnavani zadevi pomeni, da gre še vedno za davčno terjatev in s tem tudi za upravno stvar v smislu 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00 - ZUP).

Zakon o davčnem postopku res v 13. členu ureja le situacijo v primeru smrti davčnega zavezanca, torej fizične in ne pravne osebe, vendar to ne pomeni, da v primeru prenehanja pravne osebe postopka ni mogoče izpeljati. V petem odstavku 1. člena ZDavP je izrecno določeno, da se ZUP uporablja glede vseh vprašanj postopka, razen tistih, ki so s tem zakonom drugače urejena. ZUP pa ureja tudi situacijo v primeru prenehanja pravne osebe, in sicer v smislu prekinitve v 153. členu, sicer pa posebej v 50. členu. Če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), se po prvem odstavku 50. člena ZUP postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike.

Pravkar povedano pomeni, da lahko po dosedanji ureditvi davčni organ že začeti davčni postopek proti družbi po njenem izbrisu in ob pogojih iz prvega odstavka 50. člena ZUP v zvezi s petim odstavkom 1. člena ZDavP nadaljuje proti družbeniku, čeprav ta ni neposredni davčni zavezanec. Proti njemu lahko vodi tudi upravno izvršbo. Da je tako, poleg pojasnjenih razlogov posredno izhaja tudi iz drugega odstavka 87. člena ZDavP, po katerem se pri pravnih osebah dolg šteje za neizterljivega, če ga ni mogoče izterjati od njih niti iz jamstva in zavarovanja dolga ter od pravnega naslednika.

Šele če upravna izvršba ni uspešna, lahko tožnica ob pogojih iz 81. člena ZDavP in na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vloži pri sodišču predlog za izvršbo, priloži seznam zaostalih obveznosti družbe, ki je izvršilni naslov, in zatrjuje, da je terjatev prešla na družbenika na podlagi samega zakona.

Revizijsko stališče, da tožnica mora in more proti družbeniku izbrisane družbe pridobiti na njega se glaseči izvršilni naslov samo v sodnem postopku, je po vsem obrazloženem zmotno. Sklicevanje na načelo insolvenčnega prava o enakem obravnavanju upnikov je v konkretni situaciji neutemeljeno. Pravila insolvenčnega prava (stečaj, prisilna poravnava, likvidacija in drugi načini prenehanja gospodarske družbe) veljajo le v postopku do prenehanja gospodarske družbe, torej do njenega izbrisa iz sodnega registra. Pravna posledica prenehanja gospodarske družbe z izbrisom iz sodnega registra je določena tudi v prvem odstavku 27. člena ZFPPod.

Po vsem obrazloženem je revizijsko sodišče na podlagi četrtega odstavka 384. člena ZPP v zvezi s 378. členom ZPP tožničino neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi njene priglašene revizijske stroške.