Jedro

Glede na to, da je tožeča stranka ustrezno korigirala in izkazala relevantno število zaposlenih, ni mogoče pritrditi toženi stranki, da gre za neverodostojne podatke, niti da iz vloge ni razviden namen, cilji in način izvedbe projekta, zato pogoji za zavrnitev vloge tožeče stranke po točki 6 razpisne dokumentacije niso podani.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 3030-101/2016/44 z dne 21. 6. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 516,67 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke za projekt „Izgradnja objekta za proizvodnjo, vzorčenje in kontrolo novih izdelkov lastnega razvoja“ z evidenčno številko 3030-101/2016/1, ki jo je ta vložila na javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2017, objavljen v Uradnem listu RS št. 21/16, 26/16 in 28/16. 2. Ministrstvo je že s sklepom z dne 4. 6. 2016 (pravilno 4. 7. 2016) vlogo tožeče stranke zavrnilo, ker je komisija ugotovila, da gre za neupravičen projekt po 6. točki poglavja 2.3.1. razpisne dokumentacije. S prvo odločitvijo tožene stranke je bila zahteva tožeče stranke za sofinanciranje zavrnjena na podlagi ugotovitve, da tožnik ni izpolnil pogodbenih obveznosti po pogodbi C2130-12P960014 z dne 19. 9. 2012. 3. Ta odločitev tožene stranke je bila s sodbo Upravnega sodišča RS št. II U 309/2016-47 z dne 6. 3. 2019 odpravljena in zadeva vrnjena v nov postopek. V ponovljenem postopku je ministrstvo na podlagi revidiranih računovodskih izkazov iz konsolidiranih letnih poročil ugotovilo, da je tožeča stranka izpolnila obveznost glede zaposlitev po zgoraj navedeni pogodbi, zato je komisija v nadaljevanju preverjala ali vloga tožeče stranke izpolnjuje tudi vse ostale pogoje in zahteve iz javnega razpisa in razpisne dokumentacije ter ali je skladna s predmetom, namenom in cilji javnega razpisa.

4. Tožena stranka ugotavlja, da je tožeča stranka v svoji vlogi v obrazcu 3a zapisala, da je imela v zadnjem obračunskem obdobju, to je v letu 2015, povprečno zaposlenih 149,9 delavcev, in da bo zaposlila 4 nove delavce, kar pomeni, da bi imela po zaključku investicije, to je 31. 12. 2016, povprečno 153,9 zaposlenih.

5. Dne 5. 9. 2016 je tožeča stranka na svoji spletni strani in spletni strani AJPES-a objavila konsolidirano letno poročilo za leto 2015, iz katerega izhaja, da je imela tožeča stranka na dan 31. 12. 2015 165 zaposlenih in da je bilo povprečno število zaposlenih 157,5, povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur 160,53 in povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v skupini A. 185,58. Na osnovi tega komisija ugotavlja, da je vlagatelj s tem, ko je v svoji vlogi navedel, da je imel v navedenem obdobju povprečno zaposlenih 149,9 delavcev, navedel neverodostojne podatke. Komisija meni, da bi vlagatelj ob podaji vloge moral in mogel vedeti, kakšno je njegovo število povprečno zaposlenih na podlagi delovnih ur v zadnjem obračunskem obdobju, kljub temu, da podatki še niso bili revidirani. Vlagatelj bi za potrebe priprave vloge moral te podatke sam pridobiti in ugotoviti, sicer pa je bil seznanjen z novim stanjem, to je 160,53 zaposlenih na osnovi delovnih ur, najkasneje 30. 5. 2016, ko je revizijska hiša B., d.o.o. izdelala konsolidirano letno poročilo skupine A. To pomeni, da je za dejansko stanje zaposlenih vedel že pred izdajo razveljavljenega sklepa, izdanega 4. 7. 2016, vendar o tem ni obvestil ministrstva.

6. Iz navedenega izhaja, da je vlagatelj vlogi priložil neverodostojne podatke o povprečnem številu zaposlenih v letu 2015, zaradi česar ni nedvoumno razviden namen, cilji in način izvedbe projekta, predvsem namen in cilj ustvarjanja novih delovnih mest na upravičenem območju. Vlagatelj je namreč v vlogi navedel in k vlogi priložil listine, iz katerih izhaja, da naj bi imel v zadnjem obračunskem obdobju pred oddajo vloge povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur 149,9 in navedel, da bo zaposlil 4 nove delavce ter tako imel do zaključka investicije do 31. 12. 2016 povprečno 153,9 zaposlenih, to pa je skoraj 7 manj zaposlenih, kot jih je dejansko že imel ob oddaji vloge (160,53 zaposlenih na podlagi delovnih ur). S tem cilj ustvarjanja oziroma ohranjanja delovnih mest vsekakor ne bi bil dosežen. Ker 3. točka tretjega odstavka poglavja 6. „Zavrnitev vlog“ razpisne dokumentacije določa, da se vloga med drugim zavrne tudi, če vlagatelj ni predložil podatkov in zahtevanih prilog, iz katerih bi bili nedvoumno razvidni namen, cilji in način izvedbe oziroma podatki niso verodostojni in/ali resnični, je organ tožnikovo vlogo vloženo na javni razpis zavrnil. 7. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu zaradi zmotne uporabe prava, zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Kljub temu, da je v ponovljenem postopku tožena stranka ugotovila, da je tožeča stranka izpolnjevala pogodbene obveznosti po pogodbi in je zaposlila zadostno število delavcev ter s tem ni bil podan razlog za zavrnitev vloge, s katero se je tožeča stranka prijavila na javni razpis, tožena stranka v ponovljenem postopku vlogo tožeče stranke ponovno zavrača. Tožeča stranka se sklicuje na to, da je tožena stranka v ponovljenem postopku vezana na mnenje Upravnega sodišča iz njegove sodbe.

8. Dodaja, da na dan prijave na javni razpis dne 15. 4. 2016 nikakor ni mogla vedeti števila zaposlenih na osnovi delovnih ur. Ti podatki na dan oddaje vloge še niso bili revidirani oziroma pregledani in potrjeni s strani revizorjev. Zato je tožena stranka razpolagala z nepravilnim podatkom o povprečnem številu zaposlenih na podlagi delovnih ur v letu 2015. Revizorji so podatke za leto 2015 pregledali in opozorili tožečo stranko na nepravilnosti in podali pripombe. Pojasnili so, da je tožeča stranka v preteklih letih pri izračunu povprečnega števila zaposlenih na podlagi delovnih ur v števcu upoštevala le redno opravljene ure, morale pa bi biti upoštevane tudi dodatno opravljene in izplačane ure. Tožeča stranka je zato ponovno izračunala število zaposlenih in prišla do podatka 160,53 povprečno zaposlenih na podlagi delovnih ur. Iz poročil AJPES glede števila zaposlenih ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, ker se to poročilo uporablja za statistične namene. Predpisi ne določajo, kateri podatki o številu zaposlenih se izkazujejo, zato ga gospodarske družbe v letnih poročilih izkazujejo različno (število zaposlenih na podlagi delovnih ur, število zaposlenih na dan, povprečno število zaposlenih, itd). Iz tega razloga je tožena stranka razpolagala z napačnimi podatki, ki bi jih morala ugotoviti v okviru ugotovitvenega postopka. V prvotnem postopku tožena stranka glede teh okoliščin tožeči stranki ni dala možnosti izjave. V ponovljenem postopku je tožena stranka tožečo stranko pozvala, da se izjavi o številu zaposlenih. Če bi tožena stranka tako ravnala že v prvotnem postopku, bi bilo že takrat pravilno ugotovljeno dejansko stanje glede števila zaposlenih. Iz zgoraj navedenega izhaja, da tožeča stranka ni mogla vedeti, kateri je pravilen podatek o številu zaposlenih, saj niti ni bila točno znana metodologija izračuna števila zaposlenih. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in priglaša stroške tega upravnega spora.

9. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da je ključno vprašanje pri postopku ponovne obravnave vloge tožeče stranke verodostojnost njenih podatkov, ki jih je le-ta navedla v vlogi na javni razpis. Dejstvo je, da je število povprečno zaposlenih v letu 2015, ki jih je tožeča stranka navedla v vlogi, to je 149,9, neresnično. Tožeča stranka tega niti ne zanika. Te podatke je tožeča stranka razkrila šele po izdaji prvega sklepa tožene stranke z dne 4. 6. 2016 (pravilno 4. 7. 2016) o zavrnitvi vloge tožeče stranke na javni razpis, ko je javno objavila konsolidirano letno poročilo za leto 2015. Ne drži navedba tožeče stranke iz tožbe, da je tožena stranka ponovno ugotavljala število zaposlenih pri tožeči stranki. Tožena stranka se je lahko samo seznanila s stanjem zaposlenih pri tožeči stranki, saj je v vsem popolnoma odvisna od podatkov, ki ji jih lahko posreduje edino tožeča stranka. Iz teh pa izhaja, da je podatek o povprečnem številu zaposlenih za leto 2015, ki ga je poslala tožeča stranka, to je 149,9, neresničen. Razen tega tožena stranka še navaja, da tožeča stranka, kolikor ni razpolagala z verodostojnimi podatki o številu zaposlenih, ne bi smela oddati vloge na javni razpis, ali pa bi morala toženo stranko o pomanjkljivostih teh podatkov vsaj obvestiti. Nobenega razloga ni bilo, da bi tožena stranka tožečo stranko pozivala k dopolnitvi njene vloge. Navedeno namreč presega dolžnosti organa v okviru enake obravnave prijaviteljev na javni razpis, saj mora vloge vseh prijaviteljev obravnavati enakopravno. Do ugotovitve, da tožeča stranka navaja neresnične podatke, je tožena stranka prišla izključno na osnovi podatkov, ki jih je tožeča stranka poslala toženi. Kršitve upravnega postopka iz prvega postopka pri toženi stranki ne morejo biti predmet obravnave tega upravnega spora.

10. Tožeča stranka pa dejansko v primeru izdaje sklepa o odobritvi vloge in sofinanciranja investicije ne bi zaposlila nobenega delavca, saj jih je že ob podaji vloge zaposlovala več, kot se je zavezala, da jih bo. Tožeča stranka je torej z navajanjem neresničnih podatkov o številu zaposlenih vlogi skušala pridobiti zgolj višjo oceno projekta na račun števila novo ustvarjenih delovnih mest, ki jih dejansko ne bi ustvarila.

11. Pri svojih stališčih sta stranki vztrajali tudi v vloženih pripravljalnih vlogah.

12. Sodišče je s sklepom št. II U 394/2019-19 z dne 14. 9. 2022 sklenilo, da bo v zadevi v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločeno po sodniku posamezniku. Predmet presoje v tej zadevi je, ali je pravilna odločitev tožene stranke, da projekt tožeče stranke iz zgoraj navedenih razlogov ne izpolnjuje pogojev po predmetnem javnem razpisu. Glede na zgoraj naveden za predmetno zadevo relevanten obseg in vsebino dejanskih in pravnih vprašanj, je senat tukajšnjega sodišča sklenil, da se bo v zadevi odločalo po sodniku posamezniku.

13. Tožba je utemeljena.

14. Sodišče je v zadevi dne 27. 10. 2022 opravilo glavno obravnavo, na kateri je vpogledalo predložene listine, ki so hkrati tudi listine, ki se nahajajo v predmetnem spisu. Dokaza z zaslišanjem tožeče stranke, to je njene zakonite zastopnice (drugi odstavek 260. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP1 v zvezi z 22. členom ZUS-12), sodišče ni izvedlo, ker na narok ni pristopila, čeprav je bila pravilno vabljena3. K temu je dodati, da sodišče predlogu tožeče stranke za preložitev naroka, ki ga je vložila dva dni pred narokom ni ugodilo, saj tožeča stranka opravičljivih razlogov za odsotnost zakonite zastopnice ni izkazala, ampak je brez dokazil in pojasnila konkretnih okoliščin zgolj pavšalno zatrjevala, da „gre za izjemno pomembno in neodložljivo poslovno srečanje“.

15. Predmet tega upravnega spora je odločitev tožene stranke o vlogi tožeče stranke, vloženi na javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2017, objavljen v Uradnem listu RS št. 21/2016, št. 26/2016 in 28/2016 za projekt „Izgradnja objekta za proizvodnjo, vzorčenje in kontrolo novih izdelkov lastnega razvoja“.

16. Vloga tožeče stranke je bila zavrnjena na podlagi poglavja 6 javnega razpisa, po katerem se vloga zavrne, če vlagatelj ni predložil podatkov in zahtevanih prilog, iz katerih bi bili nedvoumno razvidni namen, cilji in način izvedbe oziroma podatki niso verodostojni in/ali resnični. Tožena stranka ugotavlja, da je tožeča stranka vlogi priložila neverodostojne podatke o povprečnem številu zaposlenih v letu 2015, zaradi česar ni nedvoumno razviden namen, cilji in način izvedbe projekta, predvsem namen in cilji ustvarjanja novih delovnih mest na upravičenem območju.

17. Tožeča stranka v tožbi zgoraj navedeno odločitev napada tudi s trditvijo, da tožena stranka v ponovljenem postopku ni sledila mnenju Upravnega sodišča iz njegove sodbe II U 309/2016. Temu ni mogoče pritrditi, saj je tožena stranka temu sledila, v ponovljenem postopku pa odločitev sprejela na drugačni dejanski in materialnopravni podlagi, o kateri upravno sodišče še ni odločalo. Na odločitev v predmetni zadevi pa tudi ne vplivajo sklicevanja tožeče stranke na procesne kršitve iz prvega postopka pri toženi stranki, saj je bila takrat sprejeta odločitev že predmet presoje v upravnem sporu, predmet tukajšnje presoje pa je odločitev tožene stranke, sprejeta v ponovljenem postopku.

18. V tem postopku je tožeča stranka navajala, da je do različnih podatkov o številu zaposlenih prihajalo zaradi različnih metod oziroma formul izračuna. Pokazalo se je, da je podatek o zaposlenih v letu 2015 napačen zaradi napačne metodologije. Ta napaka se je pokazala potem, ko je Upravno sodišče RS s sodbo II U 309/2016-47 z dne 6. 3. 2019 odpravilo prvo odločitev tožene stranke v zadevi, to je sklep z dne 4. 7. 2016. S tem sklepom je bila vloga tožeče stranke zavrnjena na podlagi ugotovitve, da tožeča stranka ni izpolnila pogodbenih obveznosti glede števila zaposlenih po pogodbi C2130-12P960014 z dne 19. 9. 2012. Takrat je bilo ugotovljeno, da so pravilni podatki o številu zaposlenih pri tožeči stranki v relevantnem obdobju razvidni konsolidiranega letnega poročila pooblaščenih revizorjev.

19. Iz predloženih listin, to je vloge tožeče stranke na predmetni javni razpis s prilogami in kasneje predloženega konsolidiranega letnega poročila tožeče stranke, izhaja, da je pravilna ugotovitev tožene stranke, da se podatka o številu zaposlenih pri tožeči stranki za relevantno obdobje razlikujeta, saj iz vloge tožeče stranke izhaja, da je to 149,9 zaposlenih, iz poročila pooblaščenih revizorjev pa, da je bilo 160,53 zaposlenih.

20. Iz podatkov spisa tudi izhaja, da je bila vloga tožeče stranke vložena 15. 4. 2016, konsolidirano letno poročilo pa so revizorji izdelali kasneje. Tožeča stranka je glede tega izjavila, da je bila z njim seznanjena nekaj dni pred 30. 6. 2016, tožena stranka zatrjuje, da je na poročilu datum 30. 5. 2016, oboje pa nedvomno kaže na to, da je bilo to po oddaji vloge.

21. Trditev tožeče stranke je, da bi jo morala tožena stranka zaradi zgoraj navedenih okoliščin pozvati k popravi podatka o številu zaposlenih v vlogi na javni razpis, tako da bi tožeča stranka tega navedla v skladu s pravilno metodologijo.

22. Po ustaljeni sodni praksi4 gre v tovrstnih zadevah za postopek v tako imenovani drugi javnopravni stvari po 4. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v katerem se določbe tega zakona uporabljajo smiselno, kolikor niso ta področja urejena s posebnim postopkom. Pridobitev sredstev na podlagi javnih razpisov je namreč bodoče negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev oziroma meril vseh konkurentov, in ne pravica, ki bi bila kot takšna iztožljiva. Gre za poseben postopek, v katerem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se prijavili na razpis, enako obravnavani in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju.

23. Postopek dopolnjevanja vlog, vloženih na javni razpis, je določen v razpisni dokumentaciji v točki 3.2., ki zakonsko skladno dopolnjuje določbo 67. člena ZUP5, ki se v tej zadevi smiselno uporablja. V razpisni dokumentaciji je določeno, da bo strokovna komisija predvidoma v osmih dneh od odpiranja vlog pisno pozvala tiste vlagatelje, kateri vloge ne bodo popolne, da jih dopolnijo. Vlagatelj v dopolnitvi ne sme spreminjati: višine zaprošenih sredstev; tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge in tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev vloge glede na preostale vloge, ki jih bo MGRT prejelo v postopku dodelitve sredstev. Ne glede na navedeno sme izključno vlagatelj ob pisnem soglasju neposrednega uporabnika državnega proračuna popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju vlog. Pri tem se višina zaprošenih sredstev ne sme spreminjati.

24. V konkretnem primeru je tožeča stranka v vlogi na javni razpis navedla napačno število zaposlenih, kar je bilo ugotovljeno na podlagi objave konsolidiranega letnega p0ročila pooblaščenega revizorja.

25. Ne glede na to, da vloga tožeče stranke ni delovala nepopolno ali nerazumljivo na prvi pogled, se je to pokazalo v postopku preverjanja, ali je tožeča stranka upravičen prijavitelj. Prva odločitev tožene stranke z dne 4. 7. 2016 namreč temelji na ugotovitvi, da tožeča stranka ni upravičen prijavitelj na podlagi podtočke 6. poglavja 2.3.1. javnega razpisa, ker so ji že bila dodeljena sredstva za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest, pa ni izpolnila pogodbenih obveznosti glede zaposlitev. Glede na to, da je ponovljeni postopek glede tega pokazal različne podatke, je tožena stranka pravilno dne 26. 3. 2019 poslala tožeči stranki poziv na izjasnitev št. 3030-101/2016/47, na katerega je tožeča stranka odgovorila, da je relevantno povprečno število zaposlenih 160,53, kot izhaja iz poročila pooblaščenega revizorja.

26. Tožeča stranka je bila torej pozvana in je glede relevantnega podatka o številu zaposlenih dala pojasnila, s katerimi je korigirala svojo navedbo iz vloge na javni razpis s sklicevanjem na revizorjevo poročilo.

27. Glede na to, da je tožeča stranka ustrezno korigirala in izkazala relevantno število zaposlenih, ni mogoče pritrditi toženi stranki, da gre za neverodostojne podatke, niti da iz vloge ni razviden namen, cilji in način izvedbe projekta, zato pogoji za zavrnitev vloge tožeče stranke po točki 6 razpisne dokumentacije niso podani.

28. Vendar pa ta nepopolnost oziroma nerazumljivost vloge ne sodi pod „očitno računsko napako“ iz poglavja 3.2. razpisne dokumentacije, ko je poprava napake v vsakem primeru dopustna. Pri tem je namreč šlo za navedbo napačnega podatka o številu zaposlenih in ne očitno računsko napako pri sestavi vloge. Očitna računska napaka pomeni očitno računsko, to je matematično, napako pri izračunu pri sestavi vloge, tožeča stranka pa je, kot izhaja iz njenih navedb, zaradi napačnega pristopa navedla napačen podatek o številu zaposlenih. Glede tega je pritrditi toženi stranki, da se metodologija izračuna zaposlenih ni spreminjala in je bila objavljena v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, kar je skladno z Uredbo Komisije (EU) 651/2014 oziroma Uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (16. člen). Glede na to razloga za napačno uporabo metodologije za izračun števila zaposlenih ni mogoče pripisati toženi stranki.

29. Število novo ustvarjenih delovnih mest je eno od meril za ocenjevanje vlog po točki 7.1. razpisne dokumentacije. Zgolj dejstvo, da je npr. po vlogi prijavitelja število novo ustvarjenih delovnih mest nič, po pogojih javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije ni razlog za izločitev vloge iz nadaljnjega ocenjevanja po merilih, ampak se ta okoliščina po posameznih merilih ustrezno vrednoti6. 30. Merila za ocenjevanje vlog so sestavljena iz več postavk - kriterijev, vloge pa se točkujejo po vsaki od njih. Ocenjene vloge se razvrstijo glede na število doseženih točk, na tej podlagi pa tožena stranka pripravi seznam vlagateljev, na osnovi katerega se bodo razpisana sredstva dodelila najprej vlogam, ki bodo ocenjene z višjim številom točk, do porabe sredstev.

31. Vprašanje števila zaposlenih in posledično število novo ustvarjenih delovnih mest je torej eden od kriterijev, ki vpliva na število doseženih točk, to pa posledično na uvrstitev na seznam vlagateljev, katerih vloge bodo ocenjene po merilih javnega razpisa. Razpisna dokumentacija v vlogi 3.2 ne dopušča spreminjanja tistih delov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev glede na preostale vložene vloge drugih prijaviteljev.

32. Sodišče ocenjuje (tudi ob smiselni uporabi 67. člena ZUP) da je takšna omejitev v razpisni dokumentaciji glede vsebinskih dopolnitev podane vloge dopustna, saj je ena od zahtev konkurenčnih postopkov, kot je predmetni, enaka obravnava prijaviteljev. S tem je zagotovljena ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, ki se odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse. Dopolnitev vloge je torej dopustna po formalni plati ne pa po vsebinski. Drugače povedano vloge ni mogoče obravnavati, kot da vsebuje neverodostojne podatke, hkrati pa tam navedenih podatkov tudi ni dovoljeno spreminjati.

33. Glede na takšno pravilo javnega razpisa torej spreminjanje podatkov o številu zaposlenih v vlogi tožeče stranke ni dopustno, zato bo njeno vlogo v ponovljenem postopku treba oceniti takšno, kot je in glede na predložene in dopolnjene podatke oceniti, ali je tožeča stranka izkazala, da bo projekt prinesel tudi novo ustvarjena delovna mesta.

34. Po presoji sodišča je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, ko je glede na zgoraj navedeno zaključila, da so podani pogoji za zavrnitev vloge tožeče stranke po točki 6 javnega razpisa, zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) in kolikor so izpolnjeni vsi ostali formalni pogoji, oceniti vlogo tožeče stranke po merilih iz poglavja 7 javnega razpisa in nato ponovno odločiti o zadevi.

35. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani akt odpravi, tožniku (glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu) prisodi pavšalni znesek v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, to je Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Glede na citirano zakonsko določbo sodišče tožeči stranki ni odmerilo stroškov po Odvetniški tarifi, kot jih je ta zahtevala, ampak po Pravilniku. Če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se tožeči stranki priznajo stroški v višini 385,00 € (četrti odstavek 3. člena Pravilnika). Če je moral tožnik v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, se mu priznajo stroški v višini 10 % od zneskov določenih v prejšnjem členu (4. člen Pravilnika).

36. V predmetni zadevi je sodišče odločilo na glavni obravnavi, tožeča stranka pa je v postopku zadevo dodatno pojasnila v pripravljalni vlogi, zato ji je sodišče odmerilo nagrado v višini 385,00 €, k čemur je prištelo še 10 %, to je 38,50 €, torej skupaj 423,50 €. K temu je dodati še 93,17 € 22 % za DDV in skupno znesek 516,67 €, naložiti v plačilo toženi stranki.

37. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13.12.2006).

1 Ta določa, da se za pravno osebo zasliši oseba, ki jo je po zakonu ali po njenih pravilih upravičena zastopati. 2 Ta določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače. 3 Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje, prav tako se stranka ne more prisiliti k izpovedbi (prvi odstavek 262. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1). 4 Glej npr. sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 456/2020 z dne 20. 12. 2021. 5 Ta določa, da nepopolne ali nerazumljive vloge ni dovoljeno zavreči, ampak je treba vlagatelja pozvati k odpravi pomanjkljivosti. 6 Npr. po merilih A in B javnega razpisa.