Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožba na katero se prošnja nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbama v upravnem sporu zoper odločbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 166/2014-2 z dne 29. 7. 2014 in Bpp 167/2014-2 z dne 30. 7. 2014 ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Z izpodbijanim sklepom pa sta bili zadevi Bpp 273/2014 in Bpp 274/2014 na podlagi 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) združeni v skupno obravnavo in odločanje ter se zadeva naprej vodi pod št. Bpp 273/2014. Organ za BPP je pridobil kopijo odločbe CSD z dne 2. 4. 2104. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik vložil 11. 9. 2014 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani tožbi zoper zgoraj navedeni odločbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani ter hkrati podal prošnji za dodelitev BPP. Tožena stranka se sklicuje na tretji odstavek 11. člena, drugi odstavek 12. člena in 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).
Z odločbo Bpp 166/2014 z dne 29. 7. 2014 je bila namreč zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo tega sodišča Bpp 16/2014-2 z dne 15. 5. 2014, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo istega sodišča Bpp 264/2013-4 z dne 25. 11. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2467/2013 z dne 30. 9. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za BPP za vložitev revizije zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2697/2007 z dne 13. 12. 2012 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 761/2013 z dne 3. 7. 2013. Z odločbo Bpp 166/2014-2 z dne 29. 7. 2014 je organ za BPP Upravnega sodišča v Ljubljani presojal, ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 16/2104-2 z dne 15. 5. 2014 in ocenil, da jih nima, kar se je izkazalo za pravilno (sodba Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1064/2014 z dne 7. 8. 2014) Z odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 167/2014 z dne 30. 7. 2014 pa je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo tega sodišča Bpp 48/2014-2 z dne 13. 5. 2014, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega sodišča Bpp 313/2013-4 z dne 22. 1. 2014, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3233/2013 z dne 22. 11. 2013, s katerim je bila zavržena njegova prošnja za BPP v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah I K 18202/2011 zoper obdolžena A.A. in B.B.. Organ za BPP Upravnega sodišča RS v Ljubljani je v odločbi Bpp 167/2014 z dne 30. 7. 2014 presojal ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh (zoper odločbo Bpp 48/2014-2 z dne 13. 5. 2014) in ocenil, da ga nima (prvi odstavek 24. člena ZBPP).
Tožena stranka navaja določbo prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki ga citira ter ocenjuje, da izpodbijani odločbi temeljita na pravilni pravni podlagi in da postopek s tožbama nima verjetnega izgleda za uspeh. S tem tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ki mora biti izpolnjen poleg finančnega pogoja.
Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da protestira zoper odločbo in ravnanje Upravnega sodišča RS. Prosi, da se mu dodeli BPP „da se upravni spor pravilno pravno popravi“. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha s pritožbo. Navaja tudi, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši pa tudi Ustavo RS (URS) in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine (EKČP). Upravni spor je utemeljen, zadevo je treba vrniti sodišču, da mu dodeli odvetnika, kakor si ga zasluži, in mu pripada po URS ter EKČP. Tožnik je prejemnik socialne podpore in sodišče prosi za oprostitev sodnih stroškov in sodnih taks.
Tožena stranka je dostavila upravne spise, na tožbo ni odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
Sodišče se strinja z razlogi, ki jih je v svoji obrazložitvi navedla tožena stranka, s katerimi utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen (objektivni) pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po slednjem je treba pri tej presoji upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, ali zadeva ni očitno nerazumna oz., ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj meni, da ta ni pravilna. Prav tako so neobrazložene njegove trditve o kršitvi ustavnih pravic in svoboščin, zato preizkus v tej smeri ni mogoč. Glede na navedeno sodišče nima pomislekov glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Napačno je namreč tožbeno stališče, da tožniku „pripada“ odvetnik ne glede na izpolnjevanje omenjenega pogoja za dodelitev BPP. Že organ za BPP je v obrazložitvi pojasnil, da slabo finančno stanje tožnika, ki je v obravnavni zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do BPP. Prosilec mora v skladu z določbami ZBPP za to izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP.
Glede na navedeno so tožnikova pričakovanja, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP, brez podlage v zakonu. S tako ureditvijo je upoštevano dejstvo, da se sredstva za BPP zagotavljajo iz proračuna (4. člen ZBPP), sredstva pa so omejena. Zato je razumno, da se dodelijo tistim prosilcem, ki imajo verjetne izglede za uspeh v sodnem postopku v zvezi s katerim vlagajo prošnjo, ne pa vsem, ki to želijo, pa si odvetnika ne morejo zagotovitvi zaradi svojega slabega premoženjskega stanja.
V zvezi s tožnikovim predlogom, da mu sodišče dodeli v zadevi BPP, pa sodišče navaja, da o tem ni pristojno odločati, temveč je za to pristojen poseben organ za BPP Upravnega sodišča RS v Ljubljani, ki pa je v zadevi tudi že odločil z odločbo Bpp 371/2014-2 z dne 22. 12. 2014 in tožnikovo prošnjo zavrnil. Neutemeljen je tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.
Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.