Jedro

Ker je iz nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih tožnik ne izpodbija razvidno, da revizije ni vložil po odvetniku, prav tako ni zatrjeval oziroma predložil dokazila, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP predlog za dopustitev revizije tožeče stranke utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča z dne 27. 1. 2021.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za dopustitev revizije tožeče stranke.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. Navaja, da ima vsak zemljan po Deklaraciji ZN pravico do rezultatov svojega dela. Pri tem se sklicuje na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, na Ustavo RS, 1. in 14. člen. Ponovno pojasni, da zahteva uveljavitev izpita iz gospodarskega prava A. v B., kar zadošča za revizijo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo zahtevo za revizijo (predlog za dopustitev revizije) zoper sodbo VDSS z dne 11. 12. 2020. Razlog zavrženja je bila ugotovitev, da je zahtevo za revizijo vložil tožnik sam brez pooblaščenca, ki ni bil odvetnik, prav tako pa zahtevi ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

6. Glede na pritožbene navedbe ni sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre v primeru vloge oziroma predloga za dopustitev revizije tožeče stranke za revizijo kot izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži zoper sodbo pritožbenega sodišča, kar je nenazadnje tožeča stranka potrdila tudi v sami pritožbi.

7. Pogoj za vložitev izrednega pravnega sredstva pa je, da je vložena po odvetniku, oziroma da stranka izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. ZPP namreč v tretjem odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemo od tega je uveljavila določba tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da slednje ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 8. ZPP v prvem odstavku 91. člena določa, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona. Ker je iz nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih tožnik ne izpodbija razvidno, da revizije ni vložil po odvetniku, prav tako ni zatrjeval oziroma predložil dokazila, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP predlog za dopustitev revizije tožeče stranke utemeljeno zavrglo.

9. Ker zadeva ni bila obravnavana po vsebini, so za rešitev sporne zadeve pravno nepomembne pritožbene trditve, ki se nanašajo na dejansko stanje glede priznanja izpitov v času študija na A. v B., saj je bilo o slednjem že pravnomočno odločeno v predhodnem sodnem postopku.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.