Jedro

Kolikor se tožnik sklicuje, da je bilo med lastniki sosednjih parcel dogovorjeno, da se meja med (novo nastalima) parcelama določi na podlagi dejanskega uživanja, sodišče pojasnjuje, da v skladu s tretjim odstavkom 31. člena in četrtim odstavkom 38. člena ZEN v zemljiškem katastru ni mogoče kot urejene meje evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Da bi v tem delu šlo za izravnavo meje po 60. členu ZEN, pa noben podatek v upravnem spisu ne izkazuje.

Kolikor tožnik trdi, da meja med (novo nastalima) parcelama in njegovo parcelo ni pravilno urejena, ker mejna točka ni določena skladno s katastrsko mejo, sodišče iz upravnih spisov ugotavlja, da je bil tožnik navzoč na mejni obravnavi. Zapisnik o mejni obravnavi je podpisal in ni dopisal nobenih pripomb k poteku postopka mejne obravnave oziroma k navedbam v zapisniku. S tem se šteje, da je s pokazano mejo soglašal in je zato upravni organ imel podlago za odločitev o evidentiranju urejene meje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Območna geodetska uprava Ljubljana (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se v katastrski občini ... kot urejen evidentira: del meje parcele 1232/1 s sosednjimi parcelami 1232/3, 1221, 1233, 1219/3 in 1686/13; del meje parcele 1233 s sosednjimi parcelami 1686/13, 97/3, 1221, 1219/3, 1240/2 in 1238/2; del meje parcele 97/3 s sosednji parcelo 1686/13 (1. točka izreka) ter da se v postopku evidentiranja parcelacije ugotovi, da so ukinjene: parcela 1232/1, iz katere nastanejo nove parcele 1232/4, 1232/5, 1232/6 in 1232/7; parcela 1233, iz katere nastanejo nove parcele 1233/1, 1233/2, 1233/3, 1233/6 in 1233/7; parcela 97/3, iz katere nastaneta novi parceli 1233/4 in 1233/5. Grafični prikaz urejene meje in stanje parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami je priloga temu aktu (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da so A.A., B.B. in C.C. po pooblaščenem geodetskem podjetju F. d.o.o. vložili zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela mej in parcelacije parcel št. 1232/1, 1233 in 97/3, ki so ji priložili elaborat, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje F. d.o.o. in potrdil odgovorni geodet. Vlagatelji so dediči po pok. D.D., ki je lastnik navedenih parcel. E.E. je v postopku sodeloval kot lastnik parcel št. 1219/3 in 1238/2. Vse stranke so na mejni obravnavi v zapisniku št. 3701-248/2008 z dne 3. 4. 2009 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Parcelacija je bila izvedena v skladu z dednim dogovorom št. D 294/2007 z dne 9. 2. 2009. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper navedeno odločbo, ker je ugotovil, da so bile upoštevane določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). (Pri)tožnik se je udeležil mejne obravnave in se s predlagano mejo strinjal ter podpisal zapisnik o mejni obravnavi. V zvezi s parcelacijo parcel 1232/1 in 1233 pa ne more izkazati pravnega interesa, ker ni njihov lastnik.

Tožnik v tožbi navaja, da je bilo v postopku določanja meje dogovorjeno, da se bo meja med parcelama št. 1233/2 in 1232/6 in sosednjimi parcelami 1232/2, 1221, 1219/3 in 1686/13 določila na podlagi dejanskega uživanja in sicer naj bi meja med parcelama 1233/2 in 1686/13 ter sosednjimi parcelami potekala od točke 2626 do točke 2648 in naprej v liniji preko točk 2647, 2646, 2645 do točke 2623. Po prejemu odločbe in mapne kopije pa je ugotovil, da je bila meja med njegovimi parcelami in sosednjimi parcelami določena v skladu s katastrsko mejo. Nova določitev meje med parcelami je bila naročena zaradi določitve meje po uživalni meji in v tem smislu so lastniki po izvršeni odmeri podpisali zapisnik o ureditvi meje (IDPOS: 6187) in ne v skladu z grafičnim prikazom, kot je bil izdelan pozneje in je priložen k elaboratu geodetske storitve. Tožnik je izjavo o poteku meje podpisal ob prisotnosti svoje žene in sina, ki lahko navedeno trditev potrdita. Ker je meja, izdelana s strani geodetinje, v nasprotju z dogovorom med lastniki parcel, je treba postopek ureditve meje, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba, obnoviti, še posebej zato, ker tožnik in ostali lastniki zemljišča uživajo v mejah in obsegu, kot so se dogovorili na mejni obravnavi. Tožnik se tudi ne strinja s potekom meje med njegovo parcelo 1238/2 in sosednjima parcelama 1233/6 in 1233/7, saj mejna točka 2632 ni določena v skladu s katastrsko določeno mejo, temveč se zajeda v njegovo parcelo 1238/2. Glede poteka te meje ni obstajal nikakršen drugačen dogovor. Tožnik predlaga, da se odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana št. 02112-652/2009-6 z dne 31. 8. 2010 razveljavi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni v obrazložitvi in predlagala zavrnitev tožbe.

Stranke z interesom v odgovoru na tožbo prerekajo navedbo tožnika, da je lastnik parcel 1232/2 in 1232/6, saj je njihova lastnica C.C. Zanikajo tudi, da naj bi se na mejni obravnavi določale meje po dejanskem uživanju. Razlog za parcelacijo je bila namreč delitev premoženja, ki so ga dedovale po svojem očetu. Tožnik je bil v tem postopku prisoten zgolj kot neposredni mejaš. Meja je bila urejena v soglasju s prisotnimi, ki so podpisali zapisnik o mejni obravnavi. Tudi tožnik se je na mejni obravnavi z vsem strinjal. Tožnik v vlogi z dne 13. 10. 2011 navaja, da iz grafičnega prikaza k izpodbijani odločbi, ki ga je pripravila geodetinja, izhaja, da se je potek meje med parcelami 1233/2 in 1232/6 določil na podlagi dejanskega uživanja in sicer od točk 2626 do točke 2648 in naprej v liniji preko točk 2647, 2646, 2645 do točke 2623. V teh geodetskih točkah so bili tudi postavljeni plastični mejniki, ki stojijo še danes. Gre za neskladje med grafičnim prikazom, ki je priloga odločbi, in tekstom zapisnika. Meja med parcelami 1233/6, 1233/7 in 1238/2 pa bi se morala določiti po katastru, je pa v točki 2623 z njim v neskladju.

Stranke z interesom v pripravljalni vlogi z dne 28. 11. 2011 vztrajajo pri svojih navedbah, podanih v odgovoru na tožbo. Zanikajo tožnikove trditve, da bi ves čas užival novonastali parceli 1232/6 in 1233/2. Sicer pa tožnik sam navaja, da mu je bilo obljubljeno, da se bo meja po uživanju določila kasneje, torej z elaboratom in odločbo ni nič narobe. Ob parcelaciji pa to kar trdi tožnik, tudi ni bilo mogoče, saj je parcelacija potekala v skladu z dednim dogovorom med dediči pok. D.D. Novonastali parceli 1232/6 in 1233/2 so rezultat razdelitve zemljišč med dediči. Parcelacija je bila potrebna tudi zaradi konkretizacije poteka služnostnih poti po parcelah 1233/1 in 1232/5. Tožnik je zapisnik o ureditvi meje na kraju samem podpisal, kot tudi vsi ostali, po tem ko so zapisnik prebrali. Na vsebino zapisnika ni dajal nikakršnih pripomb, ničesar ni v zvezi s tem spraševal ostalih udeležencev, niti ni zahteval, da se njegove pripombe zapišejo. Postopek je strokovno vodila geodetinja in potek meje ugotavljala s prepisanimi merilnimi instrumenti. Parcelacijo parcel 1232 in 1233 je opravila tako, kot so si dediči medsebojno razdelili zapuščino. Zunanje meje, kjer meji tožnik, so določene v skladu s katastrskimi mejami, ki so enake mejam dejanskega uživanja. Stranke z interesom predlagajo zavrnitev tožbenega zahtevka in zahtevajo povračilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi se je vodil postopek urejanja in evidentiranja urejene meje ter postopek parcelacije.

Postopek ureditve meje in evidentiranja urejene meje (26. člen ZEN) se izvaja kot geodetska storitev (postopek urejanja meje), ki ji sledi upravni postopek (postopek evidentiranja urejene meje). Stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje so lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje (drugi odstavek 28. člena ZEN).

V postopku urejanja meje in postopku evidentiranja urejene meje kot urejene meje ni mogoče evidentirati meje, ki bi se razlikovala od podatkov zemljiškega katastra (tretji odstavek 31. člena in četrti odstavek 38. člena ZEN). Lasnika sosednjih parcel se lahko sporazumeta o izravnavi dela meje, če se pri tem površina manjše parcele, ki se dotika dela meje, ki se izravna, ne spremeni za več kot 5% površine manjše izmed parcel, med katerima se opravi izravnava meje, vendar ne več kakor za 500 m2 (60. člen ZEN).

Parcelacija je (tudi) delitev parcele, pri čemer se oblikujeta dve ali več parcel iz ene parcele (47. člen ZEN). Nove parcele, ki nastanejo s parcelacijo, se evidentirajo v zemljiškem katastru na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo (prvi odstavek 48. člena ZEN). Pred evidentiranjem delitve parcele mora biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo (prvi odstavek 49. člena ZEN).

Iz predloženega upravnega spisa je razvidno, da se je predmetni postopek začel na zahtevo A.A., C.C. in B.B., ki so po sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Grosupljem opr. št. D 294/2007 z dne 10. 6. 2010 dediči po pok. D.D. Po njem so dedovali (tudi) parcele 1232/1, 1233 in 97/3 k.o. ..., glede katerih so sklenili dedni dogovor, ki je vključen v sklep o dedovanju, in s katerim so si razdelili tudi navedene parcele.

Tožnik je po podatkih upravnega spisa lastnik parcel 1219/3 in 1238/2, ki mejita na parceli 1232/1 in 1233. Glede na navedena dejstva je upravni organ pravilno postopal, ko je v postopek urejanja meje pritegnil tožnika kot lastnika sosednjih parcel (glej 10. točko obrazložitve). V tem postopku je tožnik lahko varoval pravice in pravne interese glede mej njemu lastnih parcel, torej meje med parcelo 1232/1 in svojo parcelo 1219/3 ter meje med parcelo 1233 in svojima parcelama 1219/3 in 1238/2. Kolikor se tožnik sklicuje, da je bilo med lastniki sosednjih parcel dogovorjeno, da se meja med (novo nastalima) parcelama 1233/2 in 1232/6 določi na podlagi dejanskega uživanja oziroma da poteka od točke 2626 do točke 2648 in naprej v liniji preko točk 2647, 2646, 2645 do točke 2623, je sodišče že v točki 11 te obrazložitve pojasnilo, da v zemljiškem katastru ni mogoče kot urejene meje evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra (da prej naveden potek meje ni katastrska meja, tožnik niti ne trdi). Da bi v tem delu šlo za izravnavo meje po 60. členu ZEN, pa noben podatek v upravnem spisu ne izkazuje. Tožnik v pripombah na odgovor na tožbo z dne 12. 10. 2011 sam navaja, da je geodetinja povedala, da postopka izravnave ni možno izvesti. Sicer pa v spisu tudi ni nobenega sporazuma med lastniki o urejanju mej, ki naj bi bil potrditvah tožnika dogovorjen. Njegove navedbe, da je lastnik parcel 1233/2 in 1232/6 oziroma, da te parcele dejansko uživa, kažejo na to, da na teh parcelah uveljavlja lastninsko pravico. To pa v postopku urejanja meje ni možno, saj ta postopek ni pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.

Kolikor tožnik trdi, da meja med (novo nastalima) parcelama 1233/6 in 1233/7 in njegovo parcelo 1238/2 ni pravilno urejena, ker mejna točka 2632 ni določena skladno s katastrsko mejo, sodišče iz upravnih spisov ugotavlja, da je bil tožnik navzoč na mejni obravnavi 3. 4. 2009. Zapisnik o mejni obravnavi je podpisal, in ni dopisal nobenih pripomb k poteku postopka mejne obravnave oziroma k navedbam v zapisniku (32. člen ZEN). S tem se šteje, da je s pokazano mejo soglašal (31. in 40. člen ZEN) in je zato upravni organ imel podlago za odločitev o evidentiranju urejene meje. Če pa tožnik meni, da je njegova izjava o poteku predlagane meje obremenjena z napako volje po pravilih civilnega prava, pa mu sodišče pojasnjuje, da le-te ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, temveč le v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN).

Podatki upravnega spisa torej potrjujejo navedbo strank z interesom, da so predmetni postopek sprožili zaradi razdelitve dediščine (parcel 1232/1, 1233 in 97/3). Kako so si podedovane parcele v postopku parcelacije in skladno z dednim dogovorom razdelili, pa ne posega v tožnikove pravice in pravne interese, saj ni njihov lastnik (glej 12. točko obrazložitve), zato tožnik ne more uspešno uveljavljati ugovorov v zvezi z novo nastalimi parcelami.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, stranke z interesom trpijo svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).