Jedro

Iz vročilnice, pripete k pozivu na odgovor prvotoženki, izhaja, da je njen prejem na v tožbi označenem naslovu z nečitljivim podpisom potrdil pooblaščenec, v vročilnici skrajšano poobl., vendar je napačna ugotovitev, da je bila taka vročitev v skladu z določbo 7. odst. 142. člena ZPP. Ta določba seveda velja, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, kar pa pritožnica zanika, iz spisovnih podatkov pa tudi ne izhaja, da bi prvotoženka imela pooblaščenca, niti tega ne ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in v tem obsegu zadeva vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo (ter sodbo na podlagi pripoznave in sklepom, sodba na podlagi pripoznave in sklep nista predmet pritožbenega postopka, ker sta pravnomočna) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so pravdne stranke dne 6.11.2000 sklenile razdružilno pogodbo, s katero so razdružile svoje solastne nepremičnine, vpisane v vl. št. 161, 800 in 801 k.o. T., z v izreku sodbe pod točko I. navedeno vsebino ter da so (točka II. izreka sodbe) pravdne stranke dolžne pri notarju podpisati vknjižbeno dovoljenje, na podlagi katerega si pogodbeniki medsebojno dovoljujejo v izreku sodbe navedene vpise, ker bo sicer tako listino nadomestila pravnomočna sodba. Prvotoženki je še naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške v znesku 382,45 EUR s pripadki v primeru zamude. Iz razlogov zamudne sodbe izhaja, da je bila le-ta izdana zoper prvotoženko, ki na tožbo ni odgovorila, zaradi izpolnjenih pogojev iz 1. odst. 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pri čemer je tožba bila vročena pooblaščencu prvotoženke dne 23.4.2007, taka vročitev pa je pravilna in v skladu z določbo 7. odst. 142. člena ZPP.

Zoper sodbo se v obsegu, kolikor gre za zamudno sodbo, pritožuje prvotoženka iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v 1. odst. 338. člena ZPP, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev ustrezno spremeni, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami 7. in 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Prvotoženki z opustitvijo vročitve tožbe ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožeča stranka je namreč že v tožbi navedla napačen naslov prvotoženke v J. ulici 7 v Ljubljani. Na ta naslov je sodišče nato poslalo tožbo s pozivom k odgovoru, ki jo je prejel nekdo, ki se je predstavil kot njen pooblaščenec. Kdorkoli je že ta „pooblaščenec“ bil, ta tožbe nikoli ni posredoval prvotoženki. Prvotoženka namreč v tej pravdi ni nikogar pooblastila za zastopanje, niti za opravo kakšnih drugih prav(d)nih dejanj. Tožbe prvotoženka ni nikoli prejela, ker na označenem naslovu nima prebivališča. Stalno bivališče prvotoženke je že od leta 1954 nepretrgoma v Beogradu v Srbiji, od leta 1957 dalje pa na naslovu S. b. 52/c, 11000 Beograd, Srbija. Prvotoženka je od drugotoženke (njene sestre) slišala, da je sprožena pravda, zaradi česar je z dopisom zaprosila sodišče, da ji pošlje tožbo v odgovor, sodišče pa je zavrnilo njen zahtevek z neutemeljeno trditvijo, da je tožbo prejela, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Zaradi navedenih kršitev niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Opozarja še, da utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, niti iz splošno znanih dejstev. Opozarja pa še, da se ne odpoveduje svojega lastninskega deleža, tako da se razdružilna pogodba ne more konvalidirati, temveč je razdružitev solastnega premoženja potrebno opraviti na drug način.

Pritožba je utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča prvotoženka v pritožbi utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje o izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe iz 1. točke 1. odst. 318. člena ZPP, ki določa kot pogoj za izdajo zamudne sodbe, da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor. Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz vročilnice, pripete k pozivu na odgovor prvotoženki izhaja, da je njen prejem na v tožbi označenem naslovu J. ulica 7 v Ljubljani dne 23.4.2007 z nečitljivim podpisom potrdil pooblaščenec, v vročilnici skrajšano poobl., vendar je napačna ugotovitev, da je bila taka vročitev pravila v skladu z določbo 7. odst. 142. člena ZPP, ki določa, da se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Taka določba seveda velja, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca (1. odst. 137. člena ZPP), kar pa pritožnica zanika, iz spisovnih podatkov pa tudi ne izhaja, da bi prvotoženka imela pooblaščenca, niti tega ne ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi. Poleg tega v obravnavani zadevi ni mogoče mimo dejstva, da je prvotoženka dejansko, potem ko je tožeča stranka sporočila naslov prvotoženke v Beogradu, sodišču z vlogo z dne 18.4.2009 sporočila, da tožbe v tej zadevi ni prejela, da se zanjo pravda še ni začela in prosila, da se ji vsa pisanja in vabila pošiljajo na naveden naslov v Beogradu.

Po 7. točki 2. odst. 339. člena ZPP je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo zamudno sodbo, kar prvotoženka opozarja v svoji pritožbi, zaradi česar je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da tožba ni bila pravilno vročena prvotoženki v odgovor, moralo na podlagi 1. odst. 354. člena ZPP izpodbijano sodbo v obsegu zamudne sodbe razveljaviti, saj gre za neodpravljivo pomanjkljivost, ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v navedenem obsegu v novo sojenje, v teku katerega bo sodišče prve stopnje moralo prvotoženki pravilno vročiti tožbo s pozivom za odgovor.

Na podlagi 3. odst. 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.