Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Predlagateljica je vložila predlog za sodno ureditev meje.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljičin predlog za ureditev meje med nepremičninama s parc. št. *70/2 in 978, obe k. o. ... Določilo je mejo med nepremičnino s parc. št. *70/2, k. o. .., nepremičnino s parc. št. *70/1, k. o. .., in nepremičnino s parc. št. 1242, k. o. .., tako, da poteka od točke I (identična s točkama A in 2), v nadaljevanju v točko II (sredina zidu) ter nato po sredini zidu v točko III (sredina zidu med točkama B in C), in se nato v ravni liniji nadaljuje v točko IV (identična s točkami C, 1 in ß). Odločilo je, da se točki I in IV označita z rdečim križem, točki II in III pa sta v sredini zidu. Ugotovilo je, da vrednost spornega mejnega prostora med nepremičninama s parc. št. *70/1 in *70/2, obe k. o. .., v izmeri 1,6 m2, ne presega vrednosti 4.000 EUR. Sklenilo je, da je Elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov z dne 21. 8. 2023 sodnega izvedenca Matjaža Mlinarja sestavni del sklepa in odločilo o stroških postopka.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljice zavrnilo, potrdilo sklep sodišča prve stopnje in odločilo, da predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

4.Predlagateljica vlaga zoper odločitev sodišča druge stopnje predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih:

‒Ali v okvir pravice stranke do izjave (5. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)) v zvezi z 253. členom ZPP sodi tudi pravica stranke, da se pred izdajo sklepa o sodni ureditvi meje izjavi o končnem elaboratu, ki ga v zvezi z ureditvijo meje pripravi izvedenec, v primeru, da po oceni predlagateljice le-ta ni dovolj izčrpen, razumljiv, nedvoumen in jasen, in je v nasprotju s prej podanim pisnim/ustnim izvedenskim mnenjem?

‒Ali v okvir pravice stranke do izjave (5. člen ZPP) v zvezi z 253. členom ZPP sodi tudi pravica stranke, da se še pred izdajo končne odločitve sodišča izvedenec pisno izjavi o obširnih in strokovno zahtevnih pripombah stranke oziroma da se izvedenec pisno izjavi o dodatnih navedbah in pojasnilih izvedenca, ki jih slednji ustno poda na naroku na zaslišanju za glavno obravnavo in glede na to, da na njene pisne pripombe z dne 12. 5. 2022 ni dal nobenih pisnih pojasnil?

‒Ali v okvir pravice do izjave (5. člen ZPP) v povezavi z 253. členom ZPP spada tudi pravica stranke v okviru materialnega procesnega vodstva v primeru laične stranke (285. člen ZPP) v izogib sodbam presenečenja in nepopolno/zmotno ugotovljenemu dejanskemu stanju in v zvezi s tem za vprašanje, kako daleč mora svoje naziranje o obstoju spornih dejstev razkriti sodnik, še posebej, če bi stranka lahko določeno dejstvo štela za nesporno?

‒Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo (77. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ)) pri presoji mnenja sodnega izvedenca ter vsebinske pripombe stranke na izvedensko mnenje zavrnili s pojasnilom, da gre pri tem za strokovno vprašanje, če za presojo dejstev zadošča logično mišljenje, življenjsko izkustveno prepričanje in znanje splošne izobrazbe? Kje je meja med logičnostjo presoje pojasnil izvedenca in strokovnostjo?

‒Ali sta obe sodišči skrbno in vestno presojali vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj v skladu z 8. členom ZPP oziroma z drugimi besedami, ali sta sodišči vsebinsko in prepričljivo oblikovali dokazno oceno v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene?

‒Ali je sodišče v zvezi z dokazno oceno zadostilo materialnemu procesnemu vodstvu oziroma v kakšni meri ga je treba uporabiti v primeru laične stranke (285. člen ZPP) v izogib sodbam presenečenja in nepopolno/zmotno ugotovljenemu dejanskemu stanju in v zvezi s tem za vprašanje, kako daleč mora svoje naziranje o obstoju spornih dejstev razkriti sodnik, še posebej, če bi stranka lahko določeno dejstvo štela za nesporno?

‒Ali sta prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabili 77. člen SPZ s tem, da je bila meja urejanja na podlagi zadnje mirne posesti in ne na podlagi močnejše pravice, kljub obsežnemu dokaznemu gradivu, ki kaže na obstoj močnejše pravice?

‒Ali je prvostopenjsko sodišče, upoštevajoč dejstvo, da so v postopku sodelovale laične stranke brez pravnih pooblaščencev, zadostilo zahtevam iz 285. člena ZPP po zagotavljanju materialnega procesnega vodstva s tem, ko zaslišanim pričam in predlagateljici ni postavljalo vprašanj za razjasnitev domnevnih nekonkretiziranih navedb ter predlagateljice ni pozvalo, da prej dopolni svoje domnevno nekonkretizirane navedbe in pojasni svoj domnevno pomanjkljivo izkazani pravni interes?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).